Kazalo
21 odnosi: Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Harshadovo število, Klinasto število, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Nobelij, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Ulamovo število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 101 (število), 102, 102 pr. n. št., 103 (število), 1102.
- Cela števila
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 102 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 102 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 102 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 102 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 102 (število) in Harshadovo število
Klinasto število
Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.
Poglej 102 (število) in Klinasto število
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 102 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 102 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 102 (število) in Naravno število
Nobelij
Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.
Poglej 102 (število) in Nobelij
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 102 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 102 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 102 (število) in Sestavljeno število
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej 102 (število) in Ulamovo število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 102 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 102 (število) in Vrstno število
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Poglej 102 (število) in 101 (število)
102
102 (CII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 102 (število) in 102
102 pr. n. št.
102 pr.
Poglej 102 (število) in 102 pr. n. št.
103 (število)
103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.
Poglej 102 (število) in 103 (število)
1102
1102 (MCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 102 (število) in 1102