Hitreje kot brskalnik!
160 odnosi: Aarau, Aare, Aargau, Albulska železnica, Alemani, Alpe, Alpski rog, Antična Grčija, Augusta Raurica, Avstrija, Švicarska Jura, Švicarske Alpe, Švicarski narodni park, Železniška proga Jungfrau, Ženeva, Ženevsko jezero, Čokolada, Basel, Baselski Münster, Belgijska Galija, Bellinzona, Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Bern, Berninska železnica, Bernske Alpe, Bernski Münster, Bodensko jezero, Burgundija, Celinska država, Chur, Cisalpinska republika, Davos, Direktorijski sistem, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Ekoregija, Ementalec, Emmental, Engadin, Enklava in eksklava, Etruščani, Evroobmočje, Evropska unija, Evropsko združenje za prosto trgovino, Federacija, Fen (veter), FIFA, Fondi, Francija, ..., Francoščina, Frankovsko cesarstvo, Frauenfeld, Fraumünster, Fribourg, Gaj Julij Cezar, Galija, Glarus, Gornja Germanija, Gradovi Bellinzone, Graubünden, Grojer, Habsburžani, Halštatska kultura, Harmonika, Helveti, Inn, Italija, Italijanščina, Jezero Maggiore, Jungfrau, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Kantoni Švice, Karel Drzni, Karel Veliki, Karolingi, Klodvik I., La Tene, Latenska kultura, Latinščina, Ledenik, Lihtenštajn, Lozana, Lugano, Luzern, Matterhorn, Mednarodni denarni sklad, Mednarodni filmski festival Locarno, Merovingi, Mittelland (Švica), Mlečni izdelek, Monte Rosa, Montreux Jazz Festival, Nacionalna pregrada, Nemčija, Nemščina, Neposredna demokracija, Parlament, Peninske Alpe, Pilatus (gora), Poštna znamka, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Prva svetovna vojna, Rdeči križ, Reformacija, Ren, Renski slapovi, Republika, Retija, Retijska železnica, Retoromanščina, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Rona, Rotterdam, Rudolf I. Habsburški, Samostan Einsiedeln, Samostan Sankt Gallen, Samostanska cerkev St. Gallen, Savojci, Schaffhausen, Schengensko območje, Severno morje, Seznam suverenih držav, Sile osi, Sir, Slap, Srednji vek, Sredozemsko morje, St. Gallen, St. Moritz, Stans, Staro mesto Bern, Stolnica v Churu, Sveto rimsko cesarstvo, Temperaturna inverzija, Tiberij, Ticino, Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Uri, Vatikan, Verdunska pogodba, Vestfalski mir, Via Mala, Viadukt Landwasser, Vierwaldstadtsko jezero, Villa rustica, Vindonissa, Vino, Vladimir Lenin, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Burgundija, Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch, Zavezniki druge svetovne vojne, Zürich, Zug. Razširi indeks (110 več) »
Aarau
Aarau je mesto v Švici in glavno mesto kantona Aargau.
Novo!!: Švica in Aarau · Poglej več »
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Novo!!: Švica in Aare · Poglej več »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Švica in Aargau · Poglej več »
Albulska železnica
Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.
Novo!!: Švica in Albulska železnica · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Švica in Alemani · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Švica in Alpe · Poglej več »
Alpski rog
Igranje na alpski rog, Grindelwald Švica Alpski rog (alphorn ali alpenhorn) je trobilo, sestavljen iz ravnega več metrov dolgega lesenega naravnega roga s stožčasto obliko luknje, z lesenim ustnikom v obliki skodelice.
Novo!!: Švica in Alpski rog · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Švica in Antična Grčija · Poglej več »
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Novo!!: Švica in Augusta Raurica · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Švica in Avstrija · Poglej več »
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Novo!!: Švica in Švicarska Jura · Poglej več »
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Novo!!: Švica in Švicarske Alpe · Poglej več »
Švicarski narodni park
Oznaka parka Švicarski narodni park (nemško Schweizerischer Nationalpark; francosko Parc National Suisse, italijansko Parco Nazionale Svizzero; retoromansko Parc Naziunal Svizzer) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah, v vzhodni Švici.
Novo!!: Švica in Švicarski narodni park · Poglej več »
Železniška proga Jungfrau
Železniška proga Jungfrau (nemško Jungfraubahn, JB) je ozkotirna zobata železnica tirne širine 1000 mm, ki teče 9 kilometrov iz postaje Kleine Scheidegg na najvišjo železniško postajo v Evropi, na Jungfraujoch (3454 m) na meji med Bernskim višavjem in kantonom Valais v Švici.
Novo!!: Švica in Železniška proga Jungfrau · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Švica in Ženeva · Poglej več »
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Novo!!: Švica in Ženevsko jezero · Poglej več »
Čokolada
Različne vrste čokolade Čokolada je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava.
Novo!!: Švica in Čokolada · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Švica in Basel · Poglej več »
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Novo!!: Švica in Baselski Münster · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Švica in Belgijska Galija · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Švica in Bellinzona · Poglej več »
Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Benediktinski samostan sv.
Novo!!: Švica in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Švica in Bern · Poglej več »
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Novo!!: Švica in Berninska železnica · Poglej več »
Bernske Alpe
Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.
Novo!!: Švica in Bernske Alpe · Poglej več »
Bernski Münster
za drug pomen - mesto v Nemčiji glej Münster Bernski Münster (nemško Berner Münster) je stolnica (ali münster) švicarske reformirane cerkve v Starem mestu Bern v Švici.
Novo!!: Švica in Bernski Münster · Poglej več »
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.
Novo!!: Švica in Bodensko jezero · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Švica in Burgundija · Poglej več »
Celinska država
260x260_pik Celinska država ali zaledna država oz.
Novo!!: Švica in Celinska država · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Švica in Chur · Poglej več »
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Novo!!: Švica in Cisalpinska republika · Poglej več »
Davos
Davos Davos (nemško: Davos, italijansko: Tavate, retoromansko: Tavau) je kraj v vzhodni Švici.
Novo!!: Švica in Davos · Poglej več »
Direktorijski sistem
Direktorijski sistem, pogosto imenovan tudi direktorij ali direktorska republika, je država, v kateri vlada kolegij več ljudi, ki skupaj izvajajo pristojnosti vodje države in/ali predsednika vlade.
Novo!!: Švica in Direktorijski sistem · Poglej več »
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Novo!!: Švica in Društvo narodov · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Švica in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Švica in Dunajski kongres · Poglej več »
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Novo!!: Švica in Ekoregija · Poglej več »
Ementalec
Ementalec je trdi sir, po izvoru iz Švice, danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu.
Novo!!: Švica in Ementalec · Poglej več »
Emmental
Tipična kmečka hiša v Emmentalu Emmental (dobesedno: dolina Emme) je dolina v zahodni centralni Švici, ki je del kantona Bern.
Novo!!: Švica in Emmental · Poglej več »
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Novo!!: Švica in Engadin · Poglej več »
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Novo!!: Švica in Enklava in eksklava · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Švica in Etruščani · Poglej več »
Evroobmočje
Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo.
Novo!!: Švica in Evroobmočje · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Švica in Evropska unija · Poglej več »
Evropsko združenje za prosto trgovino
Evropsko združenje za prosto trgovino ali s kratico Efta (angleško European Free Trade Association (EFTA), francosko Association européenne de libre-échange (AELE)) je trgovinska zveza, ki je bila ustanovljena 3.
Novo!!: Švica in Evropsko združenje za prosto trgovino · Poglej več »
Federacija
Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.
Novo!!: Švica in Federacija · Poglej več »
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Novo!!: Švica in Fen (veter) · Poglej več »
FIFA
Brez opisa.
Novo!!: Švica in FIFA · Poglej več »
Fondi
Fondi, je švicarska, italijanska in francoska jed, pripravljena v posebni posodi, imenovani caquelon, nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane z dolgimi vilicami pomakamo v topljen sir ali vroče olje.
Novo!!: Švica in Fondi · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Švica in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Švica in Francoščina · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Švica in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Frauenfeld
Frauenfeld je mesto v Švici in je tudi glavno mesto kantona Thurgau.
Novo!!: Švica in Frauenfeld · Poglej več »
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Novo!!: Švica in Fraumünster · Poglej več »
Fribourg
Fribourg (nem. Freiburg im Üechtland) je glavno mesto kantona Fribourg in okrožja Sarine.
Novo!!: Švica in Fribourg · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Švica in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Švica in Galija · Poglej več »
Glarus
Glarus (nemško: Glarus, francosko: Glaris ali latinsko: Claruna) je mesto v Švici in glavno mesto kantona Glarus.
Novo!!: Švica in Glarus · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Švica in Gornja Germanija · Poglej več »
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Novo!!: Švica in Gradovi Bellinzone · Poglej več »
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Novo!!: Švica in Graubünden · Poglej več »
Grojer
Grojer (francosko: Gruyère) je vrsta švicarskega trdega sira.
Novo!!: Švica in Grojer · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Švica in Habsburžani · Poglej več »
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Novo!!: Švica in Halštatska kultura · Poglej več »
Harmonika
Dve vrsri armonike Harmonikar z diatonično harmoniko Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha.
Novo!!: Švica in Harmonika · Poglej več »
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Novo!!: Švica in Helveti · Poglej več »
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Novo!!: Švica in Inn · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Švica in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Švica in Italijanščina · Poglej več »
Jezero Maggiore
Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.
Novo!!: Švica in Jezero Maggiore · Poglej več »
Jungfrau
Jungfrau (v prevodu 'deklica, devica') je s 4158 m eden glavnih vrhov Bernskih Alp, ki leži med severnim kantonom Bern in južnim kantonom Valais, na pol poti med Interlaknom in Fieschom.
Novo!!: Švica in Jungfrau · Poglej več »
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Švica in Kanton Bern · Poglej več »
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Novo!!: Švica in Kanton Luzern · Poglej več »
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Novo!!: Švica in Kanton Schwyz · Poglej več »
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Novo!!: Švica in Kanton Zürich · Poglej več »
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Novo!!: Švica in Kantoni Švice · Poglej več »
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Novo!!: Švica in Karel Drzni · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Švica in Karel Veliki · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Švica in Karolingi · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Švica in Klodvik I. · Poglej več »
La Tene
Prikaz kultur Hallstatt in La Tène. Izvorno Hallstattsko območje (800 pr. n. št.) je prikazano v rumeni, vplivno območje do 500 pr. n. št. pa v svetlo rumeni barvi. Izvorno območje kulture La Tène (450 pr. n. št.) prikazuje zelena, domnevno vplivno območje do leta 50 pr. n. št. pa svetlozelena barva. La Tène je naselje na bregovih reke Thielle v Švici.
Novo!!: Švica in La Tene · Poglej več »
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Novo!!: Švica in Latenska kultura · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Švica in Latinščina · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Švica in Ledenik · Poglej več »
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Novo!!: Švica in Lihtenštajn · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Švica in Lozana · Poglej več »
Lugano
Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.
Novo!!: Švica in Lugano · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Švica in Luzern · Poglej več »
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Novo!!: Švica in Matterhorn · Poglej več »
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Novo!!: Švica in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »
Mednarodni filmski festival Locarno
Mednarodni filmski festival Locarno poteka od leta 1947 naprej vsak avgust v Locarnu v švicarskem kantonu Ticino.
Novo!!: Švica in Mednarodni filmski festival Locarno · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Švica in Merovingi · Poglej več »
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Novo!!: Švica in Mittelland (Švica) · Poglej več »
Mlečni izdelek
Kozarec mleka Predelava mleka Mlečni izdelki so.
Novo!!: Švica in Mlečni izdelek · Poglej več »
Monte Rosa
Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi. John Ball, A Guide to the Western Alps, pp. 308-314 Monte Rosa je z veliko ledu prekrita gora v Alpah, ki se nahaja na razvodju med severno in južno Evropo. Njen glavni vrh, imenovan Dufourspitze v čast generala in kartografa Guillaume-Henri Dufourja, je visok 4634 m, sledi še pet skoraj enako visokih hčerinskih vrhov Dunantspitze, Grenzgipfel, Nordend, Zumsteinspitze in Signalkuppe. Monte Rosa je tudi druga najvišja gora v Alpah in Evropi zunaj Kavkaza. Monte Rosa se razteza na obeh straneh meje med Švico in Italijo, čeprav njena dva glavna vrhova, za razliko od štirih nižjih, ležita na švicarski strani, v kantonu Valais. Na severozahodni strani osrednjega masiva Monte Rosa, z ogromnimi ledenimi pobočji in seraki, tvori mejo in zgornji bazen velikega ledenika Görner, ki se spušča proti Zermattu in tvori sotočje dandanes precej večjega pritoka ledenika Grenz, tik pod planinsko kočo Monte Rosa na spodnjem delu vidnega zahodnega krila. Grenz tvori impresiven ledenik med zahodnim krilom in Liskammom, greben na jugozahodni strani švicarsko-italijanske meje. Na vzhodni strani, v Italiji, gora tvori skoraj navpično 2.400 m visoko steno iz granita in ledu in je najvišja v Evropi, s pogledom na vas Macugnaga in več manjših ledenikov. Monte Roso so raziskovali pionirski geologi in raziskovalci, vključno Leonardo da Vinci v poznem petnajstem stoletju in Horace-Bénédict de Saussure v poznem osemnajstem stoletju. Po dolgi vrsti poskusov, ki so se začeli v začetku devetnajstega stoletja, ko se Monte Rosin vrh še vedno imenuje Höchste Spitze, je bil prvič dosežen leta 1855 iz Zermatta, osvojilo ga je osem plezalcev s tremi vodniki. Velika vzhodna stena je bila prvič preplezana leta 1872 iz Macugnaga.
Novo!!: Švica in Monte Rosa · Poglej več »
Montreux Jazz Festival
Montreux Jazz Festival (nekdaj Festival de Jazz Montreux in Festival International de Jazz Montreux) je glasbeni festoval v Švici, ki se odvija v začetku julija v Montreuxu na obali Ženevskega jezera.
Novo!!: Švica in Montreux Jazz Festival · Poglej več »
Nacionalna pregrada
Nacionalna pregrada (švicarsko: Réduit National) je sistem utrdb, ki jih je zgradila Švica za obrambo države pred zunanjimi napadalci.
Novo!!: Švica in Nacionalna pregrada · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Švica in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Švica in Nemščina · Poglej več »
Neposredna demokracija
Neposredna demokracija (tudi čista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh polnoletnih državljanov, ki se odločijo za sodelovanje pri odločitvah.
Novo!!: Švica in Neposredna demokracija · Poglej več »
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Novo!!: Švica in Parlament · Poglej več »
Peninske Alpe
Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.
Novo!!: Švica in Peninske Alpe · Poglej več »
Pilatus (gora)
Pilatus, ki ga pogosto imenujejo tudi gora Pilatus, je gorski masiv s pogledom na Luzern v osrednji Švici.
Novo!!: Švica in Pilatus (gora) · Poglej več »
Poštna znamka
Prva poštna znamka, poimenovana »Črni peni« Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno nazivno vrednostjo, državo in poštno upravo, ki jo je izdala.
Novo!!: Švica in Poštna znamka · Poglej več »
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.
Novo!!: Švica in Prazgodovinska kolišča okoli Alp · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Švica in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Novo!!: Švica in Rdeči križ · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Švica in Reformacija · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Švica in Ren · Poglej več »
Renski slapovi
Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.
Novo!!: Švica in Renski slapovi · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Švica in Republika · Poglej več »
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Novo!!: Švica in Retija · Poglej več »
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Novo!!: Švica in Retijska železnica · Poglej več »
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Novo!!: Švica in Retoromanščina · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Švica in Rimska provinca · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Švica in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Švica in Rona · Poglej več »
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Novo!!: Švica in Rotterdam · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Švica in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Samostan Einsiedeln
Samostan Einsiedeln (nemško Kloster Einsiedeln) je benediktinski samostan v vasi Einsiedeln v kantonu Schwyz v Švici.
Novo!!: Švica in Samostan Einsiedeln · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Švica in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Samostanska cerkev St. Gallen
Samostanska cerkev St.
Novo!!: Švica in Samostanska cerkev St. Gallen · Poglej več »
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Novo!!: Švica in Savojci · Poglej več »
Schaffhausen
Schaffhausen (nemško, francosko Schaffhouse, italijansko Sciaffusa, grško Probatopolis ali latinsko Scaphusun) je mesto z okoli 37.000 prebivalci v Švici in glavno mesto kantona Schaffhausen.
Novo!!: Švica in Schaffhausen · Poglej več »
Schengensko območje
Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.
Novo!!: Švica in Schengensko območje · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: Švica in Severno morje · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Švica in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Novo!!: Švica in Sile osi · Poglej več »
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Novo!!: Švica in Sir · Poglej več »
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Novo!!: Švica in Slap · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Švica in Srednji vek · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Švica in Sredozemsko morje · Poglej več »
St. Gallen
St.
Novo!!: Švica in St. Gallen · Poglej več »
St. Moritz
St.
Novo!!: Švica in St. Moritz · Poglej več »
Stans
Stans je glavno mesto kantona Nidwalden (Nidwald) v Švici.
Novo!!: Švica in Stans · Poglej več »
Staro mesto Bern
Staro mesto Bern (nemško Altstadt) je srednjeveško središče mesta Bern v Švici.
Novo!!: Švica in Staro mesto Bern · Poglej več »
Stolnica v Churu
Stolnica v Churu, sicer stolnica Marijinega vnebovzetja (nemško Kathedrale St. Mariä Himmelfahrt), je katoliška stolnica škofije Chur v Švici.
Novo!!: Švica in Stolnica v Churu · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Švica in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Novo!!: Švica in Temperaturna inverzija · Poglej več »
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Novo!!: Švica in Tiberij · Poglej več »
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Novo!!: Švica in Ticino · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Švica in Tretji rajh · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Švica in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Novo!!: Švica in Uri · Poglej več »
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Novo!!: Švica in Vatikan · Poglej več »
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Novo!!: Švica in Verdunska pogodba · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Švica in Vestfalski mir · Poglej več »
Via Mala
Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.
Novo!!: Švica in Via Mala · Poglej več »
Viadukt Landwasser
Viadukt Landwasser (nemško Landwasserviadukt) je enotirni šestločni železniški viadukt v krivini iz apnenca.
Novo!!: Švica in Viadukt Landwasser · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Švica in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Villa rustica
Villa rustica je bila v antičnem Rimu podeželska pristava.
Novo!!: Švica in Villa rustica · Poglej več »
Vindonissa
Vindonissa (iz galskega toponima v *windo- 'belo') je bil rimski legionarski tabor, vicus in kasneje škofovski sedež v sodobnem Windischu v Švici.
Novo!!: Švica in Vindonissa · Poglej več »
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Novo!!: Švica in Vino · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Švica in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Švica in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Novo!!: Švica in Vojvodina Burgundija · Poglej več »
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.
Novo!!: Švica in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch · Poglej več »
Zavezniki druge svetovne vojne
Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.
Novo!!: Švica in Zavezniki druge svetovne vojne · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Švica in Zürich · Poglej več »
Zug
Zug (latinsko Tugium) je mesto v Švici.
Novo!!: Švica in Zug · Poglej več »
Preusmerja sem:
Švicarska konfederacija, Švicarska zveza.
