Hitreje kot brskalnik!
75 odnosi: Aleksej III. Angel, Anatolija, Andronik I. Komnen, Štefan IV. Ogrski, Štefan Prvokronani, Čačak, Črna gora, Béla III., Beneška republika, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bolgarija, Braničevo, Dubrovnik, Franki, Friderik I. Barbarossa, Grčija, Grščina, Grki, Hilandar, Hilandarska listina, Ivan Asen I., Izak II. Angel, Katolištvo, Kneževina Antiohija, Koločep (naselje), Konstantin Tih, Konstantinopel, Korčula, Kotor, Križarske vojne, Ktitor, Kuga, Kulin, Kuršumlija, Legenda, Manuel I. Komnen, Marmor, Meniška skupnost na gori Atos, Nadškof, Nemanjići, Niš, Novi Pazar, Odrin, Ogrska, Pernik, Podgorica, Raška, Samostan Studenica, ..., Samostan Vatoped, Sebastokrator, Sofija, Solun, Srbščina, Srbska akademija znanosti in umetnosti, Srbsko cesarstvo, Srem, Ston, Sveta dežela, Sveti Jurij, Sveti Sava, Svetnik, Sveto rimsko cesarstvo, Trajanova vrata, Travunija, Turki, Veliki župan, Vis, Vukan Nemanjić, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zahumje, 1113, 1199, 13. februar. Razširi indeks (25 več) »
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Novo!!: Štefan Nemanja in Aleksej III. Angel · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Štefan Nemanja in Anatolija · Poglej več »
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Novo!!: Štefan Nemanja in Andronik I. Komnen · Poglej več »
Štefan IV. Ogrski
Štefan IV. (IV. István., Stjepan IV..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1163 in 1165Horváth, B. (2009): str.
Novo!!: Štefan Nemanja in Štefan IV. Ogrski · Poglej več »
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Novo!!: Štefan Nemanja in Štefan Prvokronani · Poglej več »
Čačak
Čačak (izvirno Чачак) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Moraviškega upravnega okraja ter sedež Žičke eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Novo!!: Štefan Nemanja in Čačak · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Črna gora · Poglej več »
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Novo!!: Štefan Nemanja in Béla III. · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Štefan Nemanja in Beneška republika · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Štefan Nemanja in Beograd · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Štefan Nemanja in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Novo!!: Štefan Nemanja in Bogomilstvo · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Štefan Nemanja in Bolgarija · Poglej več »
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Braničevo · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Štefan Nemanja in Dubrovnik · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Štefan Nemanja in Franki · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Štefan Nemanja in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Štefan Nemanja in Grčija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Štefan Nemanja in Grščina · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Štefan Nemanja in Grki · Poglej več »
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Novo!!: Štefan Nemanja in Hilandar · Poglej več »
Hilandarska listina
Revidirana Hilandarska listina Hilandarska listina (srbsko Хиландарска повеља/Hilandarska povelja) je ustanovna listina samostana Hilandar, nadarbine Stefana Nemanje in Svetega Save in zibelke Srbske pravoslavne cerkve.
Novo!!: Štefan Nemanja in Hilandarska listina · Poglej več »
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Ivan Asen I. · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Štefan Nemanja in Izak II. Angel · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Štefan Nemanja in Katolištvo · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Štefan Nemanja in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Koločep (naselje)
Koločep je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Dubrovnik; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Koločep (naselje) · Poglej več »
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Novo!!: Štefan Nemanja in Konstantin Tih · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Štefan Nemanja in Konstantinopel · Poglej več »
Korčula
Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Novo!!: Štefan Nemanja in Korčula · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Štefan Nemanja in Kotor · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Štefan Nemanja in Križarske vojne · Poglej več »
Ktitor
Kralj Мihajlo I. Vojislavlavljević, ktitorski portret v cerkvi sv. Mihaela v Stonu (okoli 1080) Ktitor (grško, lastnik, gospodar, iz starogrškega glagola, dobiti, imeti v lasti) je v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah in Bizantinskem cesarstvu fizična oseba (duhovnik ali laik) ali pravna oseba (cerkev, cerkveni sklad, vas, mestna občina), ki ustanovi, obnovi ali dobi za nagrado za zasluge samostansko, vaško ali mestno cerkev, samostan, šolo ali dobrodelno ustanovo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Ktitor · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Štefan Nemanja in Kuga · Poglej več »
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Novo!!: Štefan Nemanja in Kulin · Poglej več »
Kuršumlija
Kuršumlija (izvirno Куршумлија) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Topliškega upravnega okraja.
Novo!!: Štefan Nemanja in Kuršumlija · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Štefan Nemanja in Legenda · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Novo!!: Štefan Nemanja in Marmor · Poglej več »
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Novo!!: Štefan Nemanja in Meniška skupnost na gori Atos · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Nadškof · Poglej več »
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Novo!!: Štefan Nemanja in Nemanjići · Poglej več »
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Novo!!: Štefan Nemanja in Niš · Poglej več »
Novi Pazar
Novi Pazar (izvirno Нови Пазар) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Raškega upravnega okraja.
Novo!!: Štefan Nemanja in Novi Pazar · Poglej več »
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Novo!!: Štefan Nemanja in Odrin · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Štefan Nemanja in Ogrska · Poglej več »
Pernik
Pernik je glavno mesto okraja Pernik v zahodni Bolgariji.
Novo!!: Štefan Nemanja in Pernik · Poglej več »
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Novo!!: Štefan Nemanja in Podgorica · Poglej več »
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime. Nastala je okoli leta 1091 kot vazalna kneževina Duklje, srbske države, ki je sama nastala iz zgodnjesrednjeveške Srbske kneževine s središčem v Raški do leta 960. O njej je v primarnih virih po bolgarsko-bizantinskih vojnah zelo malo podatkov. Ustanovitelj kneževine Vukan je prevzel naziv veliki knez, ko je njegov stric in vladar Duklje Konstantin Bodin po desetletjih upora končal v bizantinski ječi. Medtem ko je bila Duklja prizadeta zaradi državljanskih vojn, je Raška nadaljevala boj proti Bizantincem. Raška dinastija Vukanović je uspela dobiti pod svojo oblast večino nekdanje srbske države in se razširiti na jug in vzhod. Knezi so preko diplomatskih zvez z Ogrsko uspeli obdržati svojo neodvisnost preko sredine 12. stoletja. V dinastični državljanski vojni leta 1166 je zmagal Štefan Nemanja. Njegov sin Štefan je bil leta 1217 kronan za prvega srbskega kralja, medtem ko je srednji sin Rastko (Sveti Sava) leta 1219 postal prvi nadškof Srbije.
Novo!!: Štefan Nemanja in Raška · Poglej več »
Samostan Studenica
Samostán Studênica (srbsko Манастир Студеница) je samostan Srbske pravoslavne cerkve, ki izvira iz 12.
Novo!!: Štefan Nemanja in Samostan Studenica · Poglej več »
Samostan Vatoped
Samostan Vatoped (grško, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija.
Novo!!: Štefan Nemanja in Samostan Vatoped · Poglej več »
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Novo!!: Štefan Nemanja in Sebastokrator · Poglej več »
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Novo!!: Štefan Nemanja in Sofija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Štefan Nemanja in Solun · Poglej več »
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Novo!!: Štefan Nemanja in Srbščina · Poglej več »
Srbska akademija znanosti in umetnosti
Zgradba Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu Srbska akademija znanosti in umetnosti (srbsko Српска академија наука и уметности / Srpska akademija nauka i umetnosti - САНУ / SANU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Srbije, ki združuje vrhunske srbske znanstvenike in umetnike, člane akademije.
Novo!!: Štefan Nemanja in Srbska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Novo!!: Štefan Nemanja in Srbsko cesarstvo · Poglej več »
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Novo!!: Štefan Nemanja in Srem · Poglej več »
Ston
Ston je naselje in pristanišče na polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva (Stonski kanal), na hrvaški obali Jadrana; je središče občine Ston (2494 prebivalcev po popisu 2021), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.
Novo!!: Štefan Nemanja in Ston · Poglej več »
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Novo!!: Štefan Nemanja in Sveta dežela · Poglej več »
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Novo!!: Štefan Nemanja in Sveti Jurij · Poglej več »
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Novo!!: Štefan Nemanja in Sveti Sava · Poglej več »
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Novo!!: Štefan Nemanja in Svetnik · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Štefan Nemanja in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Trajanova vrata
Trajanova vrata (bolgarsko Траянови врата, Trajanovi vrata) so zgodovinski gorski prelaz v bližini Ihtimana, Bolgarija.
Novo!!: Štefan Nemanja in Trajanova vrata · Poglej več »
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Novo!!: Štefan Nemanja in Travunija · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Štefan Nemanja in Turki · Poglej več »
Veliki župan
Hilandarska listina Veliki župan (srbsko велики жупан, veliki župan, grško, zoupanos megas, slovensko veliki knez) je bil naziv srbskih vladarjev v 11.
Novo!!: Štefan Nemanja in Veliki župan · Poglej več »
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Novo!!: Štefan Nemanja in Vis · Poglej več »
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Novo!!: Štefan Nemanja in Vukan Nemanjić · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Štefan Nemanja in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Novo!!: Štefan Nemanja in Zahumje · Poglej več »
1113
1113 (MCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Štefan Nemanja in 1113 · Poglej več »
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Štefan Nemanja in 1199 · Poglej več »
13. februar
13.
Novo!!: Štefan Nemanja in 13. februar · Poglej več »
