Kazalo
40 odnosi: Akadščina, Aleksander Veliki, Astronom, Atene, Baal, Babilonija, Dan, Duhovnik, Grščina, Jožef Flavij, Kaldeja, Kos (otok), Leto, Luna, Lunin mrk, Marduk, Nabonasar, Plinij starejši, Prečrkovanje, Prestopno leto, Saroški cikel, Selevkidsko cesarstvo, Seznam babilonskih kraljev, Sončev mrk, Sončna ura, Sonce, Srednji vzhod, Suda, Sumerija, Vesolje, Vitruvij, Zemlja, Zgodovina, Zgodovinar, Znanost, 10. stoletje, 240 pr. n. št., 278 pr. n. št., 310 pr. n. št., 60 (število).
- Babilonci
- Ljudje v 3. stoletju pr. n. št
- Umrli v 3. stoletju pr. n. št.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Berosus in Akadščina
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Berosus in Aleksander Veliki
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Berosus in Astronom
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Berosus in Atene
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Berosus in Baal
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Berosus in Babilonija
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Berosus in Dan
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Berosus in Duhovnik
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Berosus in Grščina
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Berosus in Jožef Flavij
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Berosus in Kaldeja
Kos (otok)
Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.
Poglej Berosus in Kos (otok)
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Berosus in Leto
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Berosus in Luna
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Berosus in Lunin mrk
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Poglej Berosus in Marduk
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Berosus in Nabonasar
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Berosus in Plinij starejši
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Berosus in Prečrkovanje
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Berosus in Prestopno leto
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Poglej Berosus in Saroški cikel
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Berosus in Selevkidsko cesarstvo
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Berosus in Seznam babilonskih kraljev
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Berosus in Sončev mrk
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Berosus in Sončna ura
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Berosus in Sonce
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Berosus in Srednji vzhod
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Berosus in Suda
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Berosus in Sumerija
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Berosus in Vesolje
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Berosus in Vitruvij
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Berosus in Zemlja
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Berosus in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Berosus in Zgodovinar
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Berosus in Znanost
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Berosus in 10. stoletje
240 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. - 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. 220. pr. n. št.
Poglej Berosus in 240 pr. n. št.
278 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.
Poglej Berosus in 278 pr. n. št.
310 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.
Poglej Berosus in 310 pr. n. št.
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Poglej Berosus in 60 (število)