Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Adolf Hitler, Azbest, Baročna arhitektura, Berlin, Berlinska stolnica, Britanski muzej, Carsko selo, Druga svetovna vojna, Erich Honecker, Fortifikacija, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem I. Pruski, Grad, Hohenzollerji, Jantarna soba, Jeruzalem, Katarinina palača, Kupola, Lustgarten, Moderna arhitektura, Muzej, Muzejski otok, Nemška demokratična republika, Nemško cesarstvo, Papež Nikolaj V., Papež Pavel II., Pariz, Peter Veliki, Pompidoujev center, Prusija, Prva svetovna vojna, Reichstag, Rim, Sankt Peterburg, Sigismund Luksemburški, Spree (reka), Tridesetletna vojna, Trompe l'oeil, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Walter Ulbricht, Weimarska republika, Združitev Nemčije.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Berlinska palača in Adolf Hitler · Poglej več »
Azbest
Azbést je skupno ime šestih naravnih silikatnih mineralov, ki se uporabljajo v komercialne namene zaradi svojih fizikalnih lastnosti.
Novo!!: Berlinska palača in Azbest · Poglej več »
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Berlinska palača in Baročna arhitektura · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Berlinska palača in Berlin · Poglej več »
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Novo!!: Berlinska palača in Berlinska stolnica · Poglej več »
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Novo!!: Berlinska palača in Britanski muzej · Poglej več »
Carsko selo
Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.
Novo!!: Berlinska palača in Carsko selo · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Berlinska palača in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erich Honecker
Erich Honecker, nemški komunistični politik, * 25. avgust 1912, Neunkrichen, Nemško cesarstvo † 29. maj 1994, Santiago de Chile.
Novo!!: Berlinska palača in Erich Honecker · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Berlinska palača in Fortifikacija · Poglej več »
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Novo!!: Berlinska palača in Friderik I. Pruski · Poglej več »
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Novo!!: Berlinska palača in Friderik Viljem I. Pruski · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Berlinska palača in Grad · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Berlinska palača in Hohenzollerji · Poglej več »
Jantarna soba
Jantarna soba (rusko: Янтарная комната, tr. Jantarnaja Komnata, nemško Bernsteinzimmer, poljsko Bursztynowa komnata) je bila soba, okrašena z jantarnimi ploščami, obloženimi z zlatimi listi in ogledali v Katarinini palači v Carskem selu blizu Sankt Peterburga.
Novo!!: Berlinska palača in Jantarna soba · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Berlinska palača in Jeruzalem · Poglej več »
Katarinina palača
Katarinina palača (rusko: Екатерининский дворец, Yekaterininskiy dvorets) je rokokojska palača v kraju Carsko selo (rusko Царsko Selo), 30 km južno od Sankt Peterburga, Rusija.
Novo!!: Berlinska palača in Katarinina palača · Poglej več »
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Novo!!: Berlinska palača in Kupola · Poglej več »
Lustgarten
Lustgarten (Park užitkov) je park na Muzejskem otoku v središču Berlina v ospredju Altes Museum.
Novo!!: Berlinska palača in Lustgarten · Poglej več »
Moderna arhitektura
Moderna arhitektura je obdobje v arhitekturi, v katero uvrščamo stavbe 20. stoletja s podobnimi značilnostmi, najpogosteje poenostavitvijo oblike in zmanjšanjem števila ornamentov.
Novo!!: Berlinska palača in Moderna arhitektura · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Berlinska palača in Muzej · Poglej več »
Muzejski otok
Zemljevid Muzejskega otoka (rdeče) Muzejski otok (nemško Museumsinsel) je muzejski kompleks na severnem delu otoka na reki Spree v zgodovinskem središču Berlina.
Novo!!: Berlinska palača in Muzejski otok · Poglej več »
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Novo!!: Berlinska palača in Nemška demokratična republika · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Berlinska palača in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Novo!!: Berlinska palača in Papež Nikolaj V. · Poglej več »
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Novo!!: Berlinska palača in Papež Pavel II. · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Berlinska palača in Pariz · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Berlinska palača in Peter Veliki · Poglej več »
Pompidoujev center
Pompidoujev center (fr. Centre Pompidou), natančneje Centre national d'art et de culture Georges-Pompidou, Narodni center umetnosti in kulture Georges Pompidou), je kompleksna zgradba v predelu Beaubourg v 4. pariškem okrožju, blizu Les Halles, ulice Montorgueil in Maraisa. Zasnoval ga je arhitekturni tim Richarda Rogersa, Su Rogers, Renza Piana in Gianfranca Franchinija v slogu visokotehnološke arhitekture. V njem je javna informacijska knjižnica, velika javna knjižnica, Narodni muzej moderne umetnosti, ki je največji muzej moderne umetnosti v Evropi in IRCAM, center za glasbene in akustične raziskave. Zaradi svoje lokacije je središče lokalno znano kot Beaubourg (IPA). Imenuje se po Georgesu Pompidouju, predsedniku Francije od leta 1969 do 1974, ki je naročil gradnjo, uradno pa jo je odprl 31. januarja 1977 predsednik Valéry Giscard d'Estaing. Center je imel leta 2021 1,5 milijona obiskovalcev, kar je 65 odstotkov več kot leta 2020, a precejšen upad kot leta 2019 zaradi zaprtja zaradi pandemije COVID-a. Od leta 1977 ga je obiskalo več kot 180 milijonov obiskovalcev, leta 2013 pa več kot 5.209.678 obiskovalcev, vključno s 3.746.899 obiskovalci muzeja. Skulptura Horizontal Alexandra Calderja, samostoječi mobilnik, visok 7,6 m, je bila postavljena pred Center Pompidou leta 2012.
Novo!!: Berlinska palača in Pompidoujev center · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Berlinska palača in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Berlinska palača in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Novo!!: Berlinska palača in Reichstag · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Berlinska palača in Rim · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Berlinska palača in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Berlinska palača in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Novo!!: Berlinska palača in Spree (reka) · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Berlinska palača in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Trompe l'oeil
William Michael Harnett, ''Tihožitje z violino in partituro'', 1888 Trompe-l'œil (francosko 'preslepi oko', izgovarjava, franc.) je slikarska tehnika, ki z optično iluzijo prikaže upodobljene predmete v treh dimenzijah; to vzbuja vtis, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja.
Novo!!: Berlinska palača in Trompe l'oeil · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Berlinska palača in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Berlinska palača in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Walter Ulbricht
Walter Ulbricht (Ernst Paul Walter Ulbricht), nemški komunistični politik, * 30. junij 1893, Leipzig, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1973, Groß Dölln pri Templinu, Nemška demokratična republika.
Novo!!: Berlinska palača in Walter Ulbricht · Poglej več »
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Novo!!: Berlinska palača in Weimarska republika · Poglej več »
Združitev Nemčije
Združitev Nemčije se lahko nanaša na.
Novo!!: Berlinska palača in Združitev Nemčije · Poglej več »
