18 odnosi: Amorejščina, Anat, Attar, Šerdeni, Dagon, Hadad, Hendžer, Hurijščina, Klinopis, Semiti, Semitski jeziki, Seznam izumrlih jezikov, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Sidon, Ugarit, Ugaritska abeceda, Ugaritska besedila.
Amorejščina
Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Ugaritščina in Amorejščina · Poglej več »
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Novo!!: Ugaritščina in Anat · Poglej več »
Attar
Attar (arabsko عثتر, musnad 𐩲𐩻𐩩𐩧) je bil semitsko božanstvo, katerega ime, vloga in celo spol so bili v različih kulturah različni.
Novo!!: Ugaritščina in Attar · Poglej več »
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Novo!!: Ugaritščina in Šerdeni · Poglej več »
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Novo!!: Ugaritščina in Dagon · Poglej več »
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Novo!!: Ugaritščina in Hadad · Poglej več »
Hendžer
Userkare Hendžer je bil enaindvajseti faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Novo!!: Ugaritščina in Hendžer · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Ugaritščina in Hurijščina · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Ugaritščina in Klinopis · Poglej več »
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''. Semiti, semitska ljudstva ali semitske kulture (iz biblijskega Sem, hebrejsko שם) je naziv za etnično, kulturno ali rasno skupino, ki govori ali je govorila semitski jezik.
Novo!!: Ugaritščina in Semiti · Poglej več »
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Novo!!: Ugaritščina in Semitski jeziki · Poglej več »
Seznam izumrlih jezikov
Seznam izumrlih jezikov.
Novo!!: Ugaritščina in Seznam izumrlih jezikov · Poglej več »
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Novo!!: Ugaritščina in Seznam jezikoslovnih vsebin · Poglej več »
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Novo!!: Ugaritščina in Seznam jezikov · Poglej več »
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Novo!!: Ugaritščina in Sidon · Poglej več »
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Novo!!: Ugaritščina in Ugarit · Poglej več »
Ugaritska abeceda
Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).
Novo!!: Ugaritščina in Ugaritska abeceda · Poglej več »
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.