Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Češka in Češka (zgodovinska dežela)
Češka in Češka (zgodovinska dežela) še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Avari, Avstrija, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Šlezija, Bitka pri Mohaču, Boji, Brandenburg, Habsburška monarhija, Husitske vojne, Jan Hus, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karlova univerza v Pragi, Kelti, Krkonoši, Laba, Markomani, Mongoli, Moravska, Nemčija, Okraji Češke, Otokar II. Přemysl, Poljska, Praga, Prva svetovna vojna, Razsvetljeni absolutizem, Rudolf II. Habsburški, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sveto rimsko cesarstvo, ..., Tomáš Garrigue Masaryk, Tridesetletna vojna, Vltava. Razširi indeks (3 več) »
Avari
Brez opisa.
Avari in Češka · Avari in Češka (zgodovinska dežela) ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Češka · Avstrija in Češka (zgodovinska dežela) ·
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Avstrijsko-pruska vojna in Češka · Avstrijsko-pruska vojna in Češka (zgodovinska dežela) ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Češka · Avstro-Ogrska in Češka (zgodovinska dežela) ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Češka · Šlezija in Češka (zgodovinska dežela) ·
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Bitka pri Mohaču in Češka · Bitka pri Mohaču in Češka (zgodovinska dežela) ·
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Boji in Češka · Boji in Češka (zgodovinska dežela) ·
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.
Brandenburg in Češka · Brandenburg in Češka (zgodovinska dežela) ·
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Habsburška monarhija in Češka · Habsburška monarhija in Češka (zgodovinska dežela) ·
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Husitske vojne in Češka · Husitske vojne in Češka (zgodovinska dežela) ·
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Jan Hus in Češka · Jan Hus in Češka (zgodovinska dežela) ·
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Češka · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Češka (zgodovinska dežela) ·
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Karlova univerza v Pragi in Češka · Karlova univerza v Pragi in Češka (zgodovinska dežela) ·
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Kelti in Češka · Kelti in Češka (zgodovinska dežela) ·
Krkonoši
Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena. Najvišji vrh, Snežka (poljsko Sniezka, nemško Schneekoppe), je najvišji vrh Češke z nadmorsko višino 1603 metre. Na obeh straneh meje so velika območja narodnih parkov na Češkem in Poljskem, skupaj sta čezmejni biosferni rezervat v okviru Unescovega programa Človek in biosfera. Reka Laba izvira v Krkonoših. Veliko večjih smučišč, pohodništvo, kolesarjenje in druge dejavnosti so zanimive za turizem.
Krkonoši in Češka · Krkonoši in Češka (zgodovinska dežela) ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Laba in Češka · Laba in Češka (zgodovinska dežela) ·
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Markomani in Češka · Markomani in Češka (zgodovinska dežela) ·
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Mongoli in Češka · Mongoli in Češka (zgodovinska dežela) ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Moravska in Češka · Moravska in Češka (zgodovinska dežela) ·
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Nemčija in Češka · Nemčija in Češka (zgodovinska dežela) ·
Okraji Češke
Okraji Češke so samoupravne enote (okraji) najvišje ravni upravne delitve Češke.
Okraji Češke in Češka · Okraji Češke in Češka (zgodovinska dežela) ·
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Otokar II. Přemysl in Češka · Otokar II. Přemysl in Češka (zgodovinska dežela) ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poljska in Češka · Poljska in Češka (zgodovinska dežela) ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Praga in Češka · Praga in Češka (zgodovinska dežela) ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Češka · Prva svetovna vojna in Češka (zgodovinska dežela) ·
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Razsvetljeni absolutizem in Češka · Razsvetljeni absolutizem in Češka (zgodovinska dežela) ·
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Rudolf II. Habsburški in Češka · Rudolf II. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela) ·
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Srednjeevropski čas in Češka · Srednjeevropski čas in Češka (zgodovinska dežela) ·
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Srednjeevropski poletni čas in Češka · Srednjeevropski poletni čas in Češka (zgodovinska dežela) ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Sveto rimsko cesarstvo in Češka · Sveto rimsko cesarstvo in Češka (zgodovinska dežela) ·
Tomáš Garrigue Masaryk
Tomáš Garrigue Masaryk, češkoslovaški politik, sociolog in filozof, * 7. marec 1850, Hodonín, † 14. september 1937, Lány.
Tomáš Garrigue Masaryk in Češka · Tomáš Garrigue Masaryk in Češka (zgodovinska dežela) ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Tridesetletna vojna in Češka · Tridesetletna vojna in Češka (zgodovinska dežela) ·
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Češka in Češka (zgodovinska dežela) imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Češka in Češka (zgodovinska dežela)
Primerjava med Češka in Češka (zgodovinska dežela)
Češka 211 odnose, medtem ko je Češka (zgodovinska dežela) 62. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 12.09% = 33 / (211 + 62).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Češka in Češka (zgodovinska dežela). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
