Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Akademija za glasbo v Ljubljani, Ansambel bratov Avsenik, Aranžer, Begunje na Gorenjskem, Klarinet, Klarinetist, Narodnozabavna glasba, Osebno ime, Prva svetovna vojna, Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije, Seznam slovenskih klarinetistov, Seznam slovenskih skladateljev, Skladatelj, Slavko Avsenik, Slovenci, 1928, 2017, 3. avgust, 9. november.
Akademija za glasbo v Ljubljani
Akademija za glasbo v palači Kazina Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Akademija za glasbo v Ljubljani · Poglej več »
Ansambel bratov Avsenik
Begunjah na Gorenjskem Ansambel bratov Avsenik je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Ansambel bratov Avsenik · Poglej več »
Aranžer
Aranžer (prireditelj glasbe) v glasbenem kontekstu označuje osebo (glasbenika), ki obstoječo glasbeno kompozicijo s komponističnimi postopki spremeni na več možnih načinov.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Aranžer · Poglej več »
Begunje na Gorenjskem
Begunje na Gorenjskem so vas v Občini Radovljica z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod Begunjščico (2063 m).
Novo!!: Vilko Ovsenik in Begunje na Gorenjskem · Poglej več »
Klarinet
Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Klarinet · Poglej več »
Klarinetist
Klarinetist (desno) Klarinetist je glasbenik, izvajalec na pihalni instrument, imenovan klarinet.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Klarinetist · Poglej več »
Narodnozabavna glasba
Narodnozabavna glasba (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Narodnozabavna glasba · Poglej več »
Osebno ime
Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Osebno ime · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije · Poglej več »
Seznam slovenskih klarinetistov
Seznam slovenskih klarinetistov.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Seznam slovenskih klarinetistov · Poglej več »
Seznam slovenskih skladateljev
Seznam slovenskih skladateljev je seznam slovenskih skladateljev resne in zabavne glasbe.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Seznam slovenskih skladateljev · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Skladatelj · Poglej več »
Slavko Avsenik
Slavko Avsenik leta 2008 Slavko Avsenik, slovenski glasbenik in skladatelj, * 26. november 1929, Begunje na Gorenjskem, Slovenija, † 2. julij 2015, Begunje na Gorenjskem.
Novo!!: Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Vilko Ovsenik in Slovenci · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vilko Ovsenik in 1928 · Poglej več »
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vilko Ovsenik in 2017 · Poglej več »
3. avgust
3.
Novo!!: Vilko Ovsenik in 3. avgust · Poglej več »
9. november
9.
Novo!!: Vilko Ovsenik in 9. november · Poglej več »
