Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pad

Index Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 79 odnosi: Adda, Adria, Afriška plošča, Alessandria (pokrajina), Alpe, Alpidska orogeneza, Apenini, Švica, Benečija, Beneška republika, Benetke, Biotska raznovrstnost, Cisalpska Galija, Cremona, Cuneo (pokrajina), Depresija (geologija), Emilija - Romanja, Eridan, Etruščani, Evrazijska plošča, Evtrofikacija, Faetont (mitologija), Ferrara, Francija, Gozd, Grška mitologija, Herodot, Hidroelektrarna, Italija, Jadransko morje, Jantar, Jez, Jezero, Kelti, Kotijske Alpe, Leonardo da Vinci, Lombardija, Mantova (pokrajina), Miocen, Mokrišče, Nafta, Ocean Tetida, Orogeneza, Padska nižina, Pavia, Pavia (pokrajina), Piacenza, Piemont, Pleistocen, Plinij starejši, ... Razširi indeks (29 več) »

  2. Reke v Italiji

Adda

Adda Adda je reka v severnoitalijanski deželi Lombardiji in levi pritok Pada.

Poglej Pad in Adda

Adria

Adria je mesto v severni Italiji.

Poglej Pad in Adria

Afriška plošča

Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.

Poglej Pad in Afriška plošča

Alessandria (pokrajina)

Pokrajina Alessandria (v italijanskem izvirniku Provincia di Alessandria, izg. Provinča di Alesàndrija) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Pad in Alessandria (pokrajina)

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Pad in Alpe

Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Poglej Pad in Alpidska orogeneza

Apenini

Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.

Poglej Pad in Apenini

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Pad in Švica

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Pad in Benečija

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Pad in Beneška republika

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Pad in Benetke

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Pad in Biotska raznovrstnost

Cisalpska Galija

Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.

Poglej Pad in Cisalpska Galija

Cremona

Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.

Poglej Pad in Cremona

Cuneo (pokrajina)

Pokrajina Cuneo (v italijanskem izvirniku Provincia di Cuneo, izg. Provinča di Kùneo) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.

Poglej Pad in Cuneo (pokrajina)

Depresija (geologija)

Depresija v geologiji je površinska oblika terena, kotlasto nizko ležeče območje, ki nima površinskega odtoka, ali nizko ležeče območje pod morsko gladino.

Poglej Pad in Depresija (geologija)

Emilija - Romanja

Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.

Poglej Pad in Emilija - Romanja

Eridan

Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.

Poglej Pad in Eridan

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Poglej Pad in Etruščani

Evrazijska plošča

Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².

Poglej Pad in Evrazijska plošča

Evtrofikacija

Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.

Poglej Pad in Evtrofikacija

Faetont (mitologija)

Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.

Poglej Pad in Faetont (mitologija)

Ferrara

Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.

Poglej Pad in Ferrara

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Pad in Francija

Gozd

Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Poglej Pad in Gozd

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Pad in Grška mitologija

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Poglej Pad in Herodot

Hidroelektrarna

Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.

Poglej Pad in Hidroelektrarna

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Pad in Italija

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Pad in Jadransko morje

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Poglej Pad in Jantar

Jez

Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.

Poglej Pad in Jez

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Poglej Pad in Jezero

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Pad in Kelti

Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Pad in Kotijske Alpe

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Pad in Leonardo da Vinci

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Pad in Lombardija

Mantova (pokrajina)

Pokrajina Mantova (v italijanskem izvirniku Provincia di Mantova) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Pad in Mantova (pokrajina)

Miocen

Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.

Poglej Pad in Miocen

Mokrišče

Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.

Poglej Pad in Mokrišče

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Pad in Nafta

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Poglej Pad in Ocean Tetida

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Poglej Pad in Orogeneza

Padska nižina

Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.

Poglej Pad in Padska nižina

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Poglej Pad in Pavia

Pavia (pokrajina)

Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Pad in Pavia (pokrajina)

Piacenza

Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.

Poglej Pad in Piacenza

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Pad in Piemont

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Poglej Pad in Pleistocen

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Pad in Plinij starejši

Pliocen

Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.

Poglej Pad in Pliocen

Polibij

Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..

Poglej Pad in Polibij

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Pad in Poplava

Potok

Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).

Poglej Pad in Potok

Prekop

Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.

Poglej Pad in Prekop

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Pad in Premog

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Pad in Ptiči

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Pad in Ravena

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Poglej Pad in Rečna delta

Riž

Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.

Poglej Pad in Riž

Rimini

Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.

Poglej Pad in Rimini

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Poglej Pad in Rimska cesta

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Pad in Rimska republika

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Pad in Rimsko cesarstvo

Rovigo (pokrajina)

Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.

Poglej Pad in Rovigo (pokrajina)

Sanskrt

devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.

Poglej Pad in Sanskrt

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Poglej Pad in Seznam rek po dolžini

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Poglej Pad in Sipina

Smog

Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.

Poglej Pad in Smog

Soline

Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.

Poglej Pad in Soline

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Pad in Starorimska civilizacija

Termoelektrarna

Termoelektrarna v puščavi Mojave Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE).

Poglej Pad in Termoelektrarna

Ticino

Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.

Poglej Pad in Ticino

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Pad in Torino

Torino (pokrajina)

Pokrajina Torino (v italijanskem izvirniku Provincia di Torino, izg. Provinča di Torìno) je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Piemont.

Poglej Pad in Torino (pokrajina)

Veneti

Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.

Poglej Pad in Veneti

Via Aemilia

Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.

Poglej Pad in Via Aemilia

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Pad in Vretenčarji

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Pad in Zemlja

Glej tudi

Reke v Italiji

Prav tako znan kot Po.

, Pliocen, Polibij, Poplava, Potok, Prekop, Premog, Ptiči, Ravena, Rečna delta, Riž, Rimini, Rimska cesta, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Rovigo (pokrajina), Sanskrt, Seznam rek po dolžini, Sipina, Smog, Soline, Starorimska civilizacija, Termoelektrarna, Ticino, Torino, Torino (pokrajina), Veneti, Via Aemilia, Vretenčarji, Zemlja.