Kazalo
48 odnosi: Alain Connes, August Ferdinand Möbius, Binom, Binomski koeficient, Bozon, Carl Friedrich Gauss, Deljivost brez kvadrata, Delno urejena množica, Dinamični sistem, Fermion, Fieldsova medalja, Grupa, Inverzna funkcija, Klinasto število, Kombinatorika, Kompleksno število, Kroneckerjeva delta, Kvantna teorija polja, Lambertova vrsta, Leonhard Euler, Liouvillova funkcija, Maple, Matematični dokaz, Matematika, Mertensova funkcija, Multiplikativna funkcija, Naravno število, Paulijevo izključitveno načelo, Polinom, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prafaktor, Realno število, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Soda in liha števila, Springer Science+Business Media, Statistična mehanika, Supersimetrija, Teorija števil, Teorija grafov, Terence Tao, Tujost, Verjetnost, Vsota, 0, 1 (število).
- Multiplikativne funkcije
Alain Connes
Alain Connes, francoski matematik, * 1. april 1947, Draguignan, Francija.
Poglej Möbiusova funkcija in Alain Connes
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Möbiusova funkcija in August Ferdinand Möbius
Binom
Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).
Poglej Möbiusova funkcija in Binom
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Möbiusova funkcija in Binomski koeficient
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Möbiusova funkcija in Bozon
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Möbiusova funkcija in Carl Friedrich Gauss
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Möbiusova funkcija in Deljivost brez kvadrata
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Poglej Möbiusova funkcija in Delno urejena množica
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Poglej Möbiusova funkcija in Dinamični sistem
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Möbiusova funkcija in Fermion
Fieldsova medalja
Sprednja stran medalje Zadnja stran medalje Fieldsova medalja je nagrada, ki jo podelijo dvema ali največ štirim matematikom, mlajšim od štirideset let, na vsakem Mednarodnem matematičnem kongresu od leta 1936 in neprekinjeno od leta 1948 na pobudo kanadskega matematika Johna Charlesa Fieldsa.
Poglej Möbiusova funkcija in Fieldsova medalja
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Möbiusova funkcija in Grupa
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Poglej Möbiusova funkcija in Inverzna funkcija
Klinasto število
Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.
Poglej Möbiusova funkcija in Klinasto število
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Möbiusova funkcija in Kombinatorika
Kompleksno število
1.
Poglej Möbiusova funkcija in Kompleksno število
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Poglej Möbiusova funkcija in Kroneckerjeva delta
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Möbiusova funkcija in Kvantna teorija polja
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Möbiusova funkcija in Lambertova vrsta
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Möbiusova funkcija in Leonhard Euler
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Möbiusova funkcija in Liouvillova funkcija
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Möbiusova funkcija in Maple
Matematični dokaz
language.
Poglej Möbiusova funkcija in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Möbiusova funkcija in Matematika
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Möbiusova funkcija in Mertensova funkcija
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Poglej Möbiusova funkcija in Multiplikativna funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Möbiusova funkcija in Naravno število
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Möbiusova funkcija in Paulijevo izključitveno načelo
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Möbiusova funkcija in Polinom
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Möbiusova funkcija in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Möbiusova funkcija in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Möbiusova funkcija in Praštevilski razcep
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Möbiusova funkcija in Prafaktor
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Möbiusova funkcija in Realno število
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Möbiusova funkcija in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Möbiusova funkcija in Riemannova funkcija zeta
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Möbiusova funkcija in Soda in liha števila
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Möbiusova funkcija in Springer Science+Business Media
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Möbiusova funkcija in Statistična mehanika
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Möbiusova funkcija in Supersimetrija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Möbiusova funkcija in Teorija števil
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Möbiusova funkcija in Teorija grafov
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Poglej Möbiusova funkcija in Terence Tao
Tujost
Tújost se v matematiki lahko nanaša na.
Poglej Möbiusova funkcija in Tujost
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Möbiusova funkcija in Verjetnost
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Möbiusova funkcija in Vsota
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Möbiusova funkcija in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Möbiusova funkcija in 1 (število)