Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Justinijan I.

Index Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Kazalo

  1. 46 odnosi: Amalasunta, Antika, Antiohija, Atalarik, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Davek, Despotizem, Dvor, Hadrijan, Hagija Sofija, Herezija, Justin, Justin I., Justin II., Justinijanov zakonik, Justinijanova dinastija, Justinijanova kuga, Konstantinopel, Krščanstvo, Leskovac, Patriarh, Perzija, Pravo, Rimsko cesarstvo, Rimsko pravo, Sardinija, Seznam bizantinskih cesarjev, Slovani, Suženjstvo, Teoderik Veliki, Teodora, Teolog, Vandali, Vojska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zakon, 1. avgust, 12. stoletje, 14. november, 482, 527, 529, 565.

  2. Bizantinski cesarji v 6. stoletju
  3. Iliri
  4. Justinijanska dinastija
  5. Rojeni v 480. letih
  6. Umrli leta 565

Amalasunta

Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.

Poglej Justinijan I. in Amalasunta

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Justinijan I. in Antika

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Justinijan I. in Antiohija

Atalarik

Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.

Poglej Justinijan I. in Atalarik

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Justinijan I. in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Poglej Justinijan I. in Bizantinski senat

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Justinijan I. in Bizantinsko cesarstvo

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Poglej Justinijan I. in Bolgarija

Davek

Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).

Poglej Justinijan I. in Davek

Despotizem

Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.

Poglej Justinijan I. in Despotizem

Dvor

Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.

Poglej Justinijan I. in Dvor

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Poglej Justinijan I. in Hadrijan

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Justinijan I. in Hagija Sofija

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Justinijan I. in Herezija

Justin

Justin je moško osebno ime in tudi slovenski priimek.

Poglej Justinijan I. in Justin

Justin I.

Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.

Poglej Justinijan I. in Justin I.

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Poglej Justinijan I. in Justin II.

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Poglej Justinijan I. in Justinijanov zakonik

Justinijanova dinastija

Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.

Poglej Justinijan I. in Justinijanova dinastija

Justinijanova kuga

Justinijanova kuga je ime za pandemijo, ki je v letih 541 in 542 n. š.

Poglej Justinijan I. in Justinijanova kuga

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Justinijan I. in Konstantinopel

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Justinijan I. in Krščanstvo

Leskovac

Leskovac (izvirno Лесковац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Jablaniškega upravnega okraja.

Poglej Justinijan I. in Leskovac

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Justinijan I. in Patriarh

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Justinijan I. in Perzija

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Justinijan I. in Pravo

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Justinijan I. in Rimsko cesarstvo

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Justinijan I. in Rimsko pravo

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Poglej Justinijan I. in Sardinija

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Justinijan I. in Seznam bizantinskih cesarjev

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Justinijan I. in Slovani

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Justinijan I. in Suženjstvo

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Justinijan I. in Teoderik Veliki

Teodora

Teodora je žensko osebno ime.

Poglej Justinijan I. in Teodora

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.

Poglej Justinijan I. in Teolog

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Justinijan I. in Vandali

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Poglej Justinijan I. in Vojska

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Justinijan I. in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Justinijan I. in Zakon

1. avgust

1.

Poglej Justinijan I. in 1. avgust

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Poglej Justinijan I. in 12. stoletje

14. november

14.

Poglej Justinijan I. in 14. november

482

482 (CDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Justinijan I. in 482

527

527 (DXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Justinijan I. in 527

529

529 (DXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Justinijan I. in 529

565

565 (DLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Justinijan I. in 565

Glej tudi

Bizantinski cesarji v 6. stoletju

Iliri

Justinijanska dinastija

Rojeni v 480. letih

Umrli leta 565

Prav tako znan kot Justinjan, Justinjan I., Justinjan I. Veliki.