Kazalo
46 odnosi: Amalasunta, Antika, Antiohija, Atalarik, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Davek, Despotizem, Dvor, Hadrijan, Hagija Sofija, Herezija, Justin, Justin I., Justin II., Justinijanov zakonik, Justinijanova dinastija, Justinijanova kuga, Konstantinopel, Krščanstvo, Leskovac, Patriarh, Perzija, Pravo, Rimsko cesarstvo, Rimsko pravo, Sardinija, Seznam bizantinskih cesarjev, Slovani, Suženjstvo, Teoderik Veliki, Teodora, Teolog, Vandali, Vojska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zakon, 1. avgust, 12. stoletje, 14. november, 482, 527, 529, 565.
- Bizantinski cesarji v 6. stoletju
- Iliri
- Justinijanska dinastija
- Rojeni v 480. letih
- Umrli leta 565
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Justinijan I. in Amalasunta
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Justinijan I. in Antika
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Justinijan I. in Antiohija
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Poglej Justinijan I. in Atalarik
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan I. in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Justinijan I. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijan I. in Bizantinsko cesarstvo
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Justinijan I. in Bolgarija
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Justinijan I. in Davek
Despotizem
Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.
Poglej Justinijan I. in Despotizem
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Justinijan I. in Dvor
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Justinijan I. in Hadrijan
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Justinijan I. in Hagija Sofija
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Justinijan I. in Herezija
Justin
Justin je moško osebno ime in tudi slovenski priimek.
Poglej Justinijan I. in Justin
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Justinijan I. in Justin I.
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Justinijan I. in Justin II.
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Poglej Justinijan I. in Justinijanov zakonik
Justinijanova dinastija
Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.
Poglej Justinijan I. in Justinijanova dinastija
Justinijanova kuga
Justinijanova kuga je ime za pandemijo, ki je v letih 541 in 542 n. š.
Poglej Justinijan I. in Justinijanova kuga
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Justinijan I. in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Justinijan I. in Krščanstvo
Leskovac
Leskovac (izvirno Лесковац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Jablaniškega upravnega okraja.
Poglej Justinijan I. in Leskovac
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Justinijan I. in Patriarh
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Justinijan I. in Perzija
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Justinijan I. in Pravo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Justinijan I. in Rimsko cesarstvo
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Justinijan I. in Rimsko pravo
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Justinijan I. in Sardinija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Justinijan I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Justinijan I. in Slovani
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Justinijan I. in Suženjstvo
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Justinijan I. in Teoderik Veliki
Teodora
Teodora je žensko osebno ime.
Poglej Justinijan I. in Teodora
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Justinijan I. in Teolog
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Justinijan I. in Vandali
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Justinijan I. in Vojska
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Justinijan I. in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Justinijan I. in Zakon
1. avgust
1.
Poglej Justinijan I. in 1. avgust
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Justinijan I. in 12. stoletje
14. november
14.
Poglej Justinijan I. in 14. november
482
482 (CDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Justinijan I. in 482
527
527 (DXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Justinijan I. in 527
529
529 (DXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Justinijan I. in 529
565
565 (DLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Justinijan I. in 565
Glej tudi
Bizantinski cesarji v 6. stoletju
Iliri
Justinijanska dinastija
Rojeni v 480. letih
Umrli leta 565
Prav tako znan kot Justinjan, Justinjan I., Justinjan I. Veliki.