Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Aprilska vojna, Župan Ljubljane, Cislajtanija, Diplomat, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Epilepsija, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, France Prešeren, Gruberjev kanal, Igor Grdina, Ivan Tavčar, Kodeljevo, Kraljevina Italija, Kranjska, Kranjski deželni dvorec, Krst pri Savici, Ljubljana, Ljubljanica, Ljubljanski potres (1895), Mestni muzej Ljubljana, Novinarstvo, Okupacija, Politik, Praga, Prva svetovna vojna, Seznam županov Mestne občine Ljubljana, Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB, Seznam slovenskih politikov, Slovenci, Trzin, Vasilij Melik, Veleposlanik, Vodovod, 18. april, 1851, 19. september, 1941.
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Novo!!: Ivan Hribar in Aprilska vojna · Poglej več »
Župan Ljubljane
Županov sedež: ljubljanska Mestna hiša.Župan Ljubljane je eden od organov Mestne občine Ljubljana (MOL).
Novo!!: Ivan Hribar in Župan Ljubljane · Poglej več »
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Novo!!: Ivan Hribar in Cislajtanija · Poglej več »
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Novo!!: Ivan Hribar in Diplomat · Poglej več »
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Novo!!: Ivan Hribar in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo) · Poglej več »
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Novo!!: Ivan Hribar in Epilepsija · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Ivan Hribar in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Novo!!: Ivan Hribar in France Prešeren · Poglej več »
Gruberjev kanal
Spomenik v znak prizadevanjem ob gradnji prekopa Gruberjev prekop je ljubljanski vodni prekop, namenjen hitrejšemu odtekanju odvečne vode z enega na drug konec Ljubljanice, kjer ima reka večji padec.
Novo!!: Ivan Hribar in Gruberjev kanal · Poglej več »
Igor Grdina
Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.
Novo!!: Ivan Hribar in Igor Grdina · Poglej več »
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Novo!!: Ivan Hribar in Ivan Tavčar · Poglej več »
Kodeljevo
Kodeljevo je del Ljubljane, ki se nahaja vzhodno od mestnega središča.
Novo!!: Ivan Hribar in Kodeljevo · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Ivan Hribar in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Ivan Hribar in Kranjska · Poglej več »
Kranjski deželni dvorec
Kranjski deželni dvorec in Kongresni trg Kranjski deželni dvorec ali Deželni dvorec v Ljubljani je bil sedež nekdanjega kranjskega deželnega zbora, v katerem je le-ta zasedal in imel svoje urade.
Novo!!: Ivan Hribar in Kranjski deželni dvorec · Poglej več »
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Novo!!: Ivan Hribar in Krst pri Savici · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Ivan Hribar in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Novo!!: Ivan Hribar in Ljubljanica · Poglej več »
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Novo!!: Ivan Hribar in Ljubljanski potres (1895) · Poglej več »
Mestni muzej Ljubljana
Sedež muzeja v Auerspergovem dvorcu (Turjaški palači) na Trgu francoske revolucije v Ljubljani Mestni muzej Ljubljana je muzej, ki skrbi za ohranjanje in preučevanje ljubljanske zgodovinske dediščine.
Novo!!: Ivan Hribar in Mestni muzej Ljubljana · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Ivan Hribar in Novinarstvo · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: Ivan Hribar in Okupacija · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Ivan Hribar in Politik · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Ivan Hribar in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ivan Hribar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam županov Mestne občine Ljubljana
Seznam županov Ljubljane je urejen kronološko.
Novo!!: Ivan Hribar in Seznam županov Mestne občine Ljubljana · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB
Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB, vključuje pesnike, pisatelje, dramatike, esejiste in literarne zgodovinarje, umrle v taborišču, ustreljene med talci, padle v boju ali kako drugače kot žrtve v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945.
Novo!!: Ivan Hribar in Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB · Poglej več »
Seznam slovenskih politikov
Seznam slovenskih politikov.
Novo!!: Ivan Hribar in Seznam slovenskih politikov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Ivan Hribar in Slovenci · Poglej več »
Trzin
Trzin je naselje in sedež tretje najmanjše in gospodarsko najbolj uspešne slovenske občine.
Novo!!: Ivan Hribar in Trzin · Poglej več »
Vasilij Melik
Vasilij Melik, slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.
Novo!!: Ivan Hribar in Vasilij Melik · Poglej več »
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Novo!!: Ivan Hribar in Veleposlanik · Poglej več »
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Novo!!: Ivan Hribar in Vodovod · Poglej več »
18. april
18.
Novo!!: Ivan Hribar in 18. april · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Ivan Hribar in 1851 · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Ivan Hribar in 19. september · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ivan Hribar in 1941 · Poglej več »
