Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški
Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški še 41 stvari v skupni (v Unijapedija): Aachen, Augsburg, Švabska, Češka (zgodovinska dežela), Bamberg, Basel, Boleslav I. Poljski, Capua, Cluny (opatija), Fevd, Henrik I. Nemški, Hildesheim, Karel Veliki, Katolištvo, Köln, Laba, Lotaringija, Lužica, Mainz, Moravska, Oton I. Koroški, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Otoni, Pavia, Ravena, Regensburg, Ren, Rim, ..., Salerno (pokrajina), Salijci, Spodnja Lorena, Sveti Odilo, Sveto rimsko cesarstvo, Trier, Utrecht, Verona, Vojvodina Bavarska, Vzhodnofrankovska država, Würzburg. Razširi indeks (11 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Aachen in Henrik II. Sveti · Aachen in Konrad II. Nemški ·
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Augsburg in Henrik II. Sveti · Augsburg in Konrad II. Nemški ·
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Švabska in Henrik II. Sveti · Švabska in Konrad II. Nemški ·
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Henrik II. Sveti in Češka (zgodovinska dežela) · Konrad II. Nemški in Češka (zgodovinska dežela) ·
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Bamberg in Henrik II. Sveti · Bamberg in Konrad II. Nemški ·
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Basel in Henrik II. Sveti · Basel in Konrad II. Nemški ·
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Boleslav I. Poljski in Henrik II. Sveti · Boleslav I. Poljski in Konrad II. Nemški ·
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Capua in Henrik II. Sveti · Capua in Konrad II. Nemški ·
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Cluny (opatija) in Henrik II. Sveti · Cluny (opatija) in Konrad II. Nemški ·
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Fevd in Henrik II. Sveti · Fevd in Konrad II. Nemški ·
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Henrik I. Nemški in Henrik II. Sveti · Henrik I. Nemški in Konrad II. Nemški ·
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Henrik II. Sveti in Hildesheim · Hildesheim in Konrad II. Nemški ·
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Henrik II. Sveti in Karel Veliki · Karel Veliki in Konrad II. Nemški ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Henrik II. Sveti in Katolištvo · Katolištvo in Konrad II. Nemški ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Henrik II. Sveti in Köln · Köln in Konrad II. Nemški ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Henrik II. Sveti in Laba · Konrad II. Nemški in Laba ·
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Henrik II. Sveti in Lotaringija · Konrad II. Nemški in Lotaringija ·
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Henrik II. Sveti in Lužica · Konrad II. Nemški in Lužica ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Henrik II. Sveti in Mainz · Konrad II. Nemški in Mainz ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Henrik II. Sveti in Moravska · Konrad II. Nemški in Moravska ·
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Henrik II. Sveti in Oton I. Koroški · Konrad II. Nemški in Oton I. Koroški ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Henrik II. Sveti in Oton I. Veliki · Konrad II. Nemški in Oton I. Veliki ·
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Henrik II. Sveti in Oton II. · Konrad II. Nemški in Oton II. ·
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Henrik II. Sveti in Oton III. · Konrad II. Nemški in Oton III. ·
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Henrik II. Sveti in Otoni · Konrad II. Nemški in Otoni ·
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Henrik II. Sveti in Pavia · Konrad II. Nemški in Pavia ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Henrik II. Sveti in Ravena · Konrad II. Nemški in Ravena ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Henrik II. Sveti in Regensburg · Konrad II. Nemški in Regensburg ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Henrik II. Sveti in Ren · Konrad II. Nemški in Ren ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Henrik II. Sveti in Rim · Konrad II. Nemški in Rim ·
Salerno (pokrajina)
Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Henrik II. Sveti in Salerno (pokrajina) · Konrad II. Nemški in Salerno (pokrajina) ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Henrik II. Sveti in Salijci · Konrad II. Nemški in Salijci ·
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Henrik II. Sveti in Spodnja Lorena · Konrad II. Nemški in Spodnja Lorena ·
Sveti Odilo
Odilo (tudi Odilon, Odilo Klinijski oziroma Odilo Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 962 Auvergne (Alvernija, danes Francija), † 1. januar 1049, Souvigny (danes Francija).
Henrik II. Sveti in Sveti Odilo · Konrad II. Nemški in Sveti Odilo ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Henrik II. Sveti in Trier · Konrad II. Nemški in Trier ·
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Henrik II. Sveti in Utrecht · Konrad II. Nemški in Utrecht ·
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Henrik II. Sveti in Verona · Konrad II. Nemški in Verona ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Henrik II. Sveti in Vojvodina Bavarska · Konrad II. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Henrik II. Sveti in Vzhodnofrankovska država · Konrad II. Nemški in Vzhodnofrankovska država ·
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Henrik II. Sveti in Würzburg · Konrad II. Nemški in Würzburg ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški
Primerjava med Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški
Henrik II. Sveti 101 odnose, medtem ko je Konrad II. Nemški 99. Saj imajo skupno 41, indeks Jaccard je 20.50% = 41 / (101 + 99).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Henrik II. Sveti in Konrad II. Nemški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
