Kazalo
33 odnosi: Albreht II. Nemški, Avstrija, Štajerska (vojvodina), Bavarska, Cezar (naslov), Dunaj, Ernest Železni, Gornji Grad, Habsburžani, Innsbruck, Katolištvo, Koroška (vojvodina), Kranjska, Kronanje, Ladislav Posmrtni, Linz, Maksimilijan I. Habsburški, Nadškofija Ljubljana, Oglejski patriarhat, Papež, Papež Nikolaj V., Papež Pij II., Prestol, Sigismund Luksemburški, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, 1415, 1440, 1452, 1461, 1493, 19. avgust, 21. september.
- Koroški vojvode
- Pretendenti ogrskega prestola
- Rojeni leta 1415
- Vitezi reda zlatega runa
- Vojvode Štajerske
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Friderik III. Habsburški in Albreht II. Nemški
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Friderik III. Habsburški in Avstrija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Friderik III. Habsburški in Štajerska (vojvodina)
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Friderik III. Habsburški in Bavarska
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Friderik III. Habsburški in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Friderik III. Habsburški in Dunaj
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Friderik III. Habsburški in Ernest Železni
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Friderik III. Habsburški in Gornji Grad
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Friderik III. Habsburški in Habsburžani
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Friderik III. Habsburški in Innsbruck
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Friderik III. Habsburški in Katolištvo
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Friderik III. Habsburški in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Friderik III. Habsburški in Kranjska
Kronanje
Kronanje je dejanje postavitve ali podelitve krone na monarhovo glavo.
Poglej Friderik III. Habsburški in Kronanje
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Friderik III. Habsburški in Ladislav Posmrtni
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Friderik III. Habsburški in Linz
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Friderik III. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Friderik III. Habsburški in Nadškofija Ljubljana
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Friderik III. Habsburški in Oglejski patriarhat
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Friderik III. Habsburški in Papež
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Poglej Friderik III. Habsburški in Papež Nikolaj V.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Friderik III. Habsburški in Papež Pij II.
Prestol
Ivana IV. Prestol je uradni sedež, na katerem sedi monarh ob ceremonijah ali državniških dogodkih.
Poglej Friderik III. Habsburški in Prestol
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Friderik III. Habsburški in Sigismund Luksemburški
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Friderik III. Habsburški in Tirolska
1415
1415 (MCDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik III. Habsburški in 1415
1440
1440 (MCDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik III. Habsburški in 1440
1452
1452 (MCDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik III. Habsburški in 1452
1461
1461 (MCDLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik III. Habsburški in 1461
1493
1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik III. Habsburški in 1493
19. avgust
19.
Poglej Friderik III. Habsburški in 19. avgust
21. september
21.
Poglej Friderik III. Habsburški in 21. september