Država Tevtonskega reda in Kölnska zveza

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Država Tevtonskega reda in Kölnska zveza

Država Tevtonskega reda vs. Kölnska zveza

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13. stoletju na ozemlju Prusije. Po združitvi Livonskih bratov meča s Tevtonskim redom Prusije leta 1237 je del tevtonske države postala tudi livonska Terra Mariana. Tevtonska država je v svojem največjem ozemeljskem obsegu v začetku 15. stoletja obsegala deželo Helmno, Kurlandijo, Gotland, Livonijo, Neumark, Pomerelijo (Gdansko Pomorjansko), Prusijo in Samogitijo, ozemlja, ki se danes nahajajo v Estoniji, Latviji, Litvi, Nemčiji, Poljski, Rusiji in Švedski. Po bitkah pri Grunwaldu leta 1410 in Wilkomierzu leta 1435 je država nazadovala. Po izgubi obsežnega ozemlja z vsiljenim Drugim torunjskim mirom leta 1466 je obstoječe ozemlje njene pruske veje postalo znano kot Meniška Prusija (poljsko Prusy konne) ali Tevtonska Prusija (poljsko Prusy Krzyżackie) in obstajalo do leta 1525 kot del in fevd Kraljevine Poljske. Livonska veja se je pridružila Livonski konfederaciji in kot njen del obstajala do leta 1561. Kölnska zveza (nemško Kölner Konföderation) je bila srednjeveška vojaška zveza proti Kraljevini Danski, ustanovjena na skupščini Hanzeatske zveze v Kölnu leta 1367.

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Amsterdam in Država Tevtonskega reda · Amsterdam in Kölnska zveza · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Država Tevtonskega reda · Baltsko morje in Kölnska zveza · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Država Tevtonskega reda in Hansa · Hansa in Kölnska zveza · Poglej več »

Helmno

Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).

Država Tevtonskega reda in Helmno · Helmno in Kölnska zveza · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Država Tevtonskega reda in Köln · Köln in Kölnska zveza · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Država Tevtonskega reda in Latinščina · Kölnska zveza in Latinščina · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Država Tevtonskega reda in Lübeck · Kölnska zveza in Lübeck · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Država Tevtonskega reda in Nemščina · Kölnska zveza in Nemščina · Poglej več »

Stralsundski mir

Stralsundski sporazum, sklenjen 24.

Država Tevtonskega reda in Stralsundski mir · Kölnska zveza in Stralsundski mir · Poglej več »

Torunj

Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Mestna univerza se imenuje po slovitem astronomu Nikolaju Koperniku, ki se je rodil v tem mestu. Najznamenitejše stavbe so mestna hiša (Ratusz), Artusov dvor, hiša Nikolaja Kopernika, planetarij (Planetarium) in poševni stolp. Poleg hiš v gotskem slogu pa so izredno lepa tudi številna mestna vrata. Ohranjene so tudi ruševine iz obdobja tevtonskih vitezov, ustanoviteljev Torunja. Od aprila 2006 je Torunj bratsko mesto Novega mesta v Sloveniji.

Država Tevtonskega reda in Torunj · Kölnska zveza in Torunj · Poglej več »