123 odnosi: Adiža, Alpe, Anatolija, Antika, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Belluno (pokrajina), Benečija, Trebnje, Beneščina, Beneška laguna, Beneška republika, Beneška Slovenija, Benetke, Benetke (pokrajina), Bizantinsko cesarstvo, Brenta (reka), Domače govedo, Domači prašič, Druga svetovna vojna, Emilija - Romanja, Francozi, Franki, Furlanščina, Furlanija - Julijska krajina, Germani, Glina, Gora, Gospodarstvo, Grič, Habsburžani, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jadransko morje, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Južna Amerika, Južna Tirolska, Jug, Kamena doba, Köppnova podnebna klasifikacija, Kmetijstvo, Knez, Kolonija (geografija), Koruza, Kraljevina Italija, Kras, Laguna, Langobardi, ..., Legenda, Lombardija, Marmolada, Megla, Meja (razločitev), Mokrišče, Nadmorska višina, Napoleon Bonaparte, Nemščina, Oglej, Otok, Pad, Padavine, Padova, Padova (pokrajina), Padska nižina, Papež, Pšenica, Perutnina, Piava, Plod, Podnebje, Pokrajine Italije, Polder, Poplava, Ravnina, Rečna delta, Reka, Rimsko cesarstvo, Rovigo (pokrajina), Sardinija (dežela), Sever, Severnojadranski Veneti, Sinjorija, Slovenščina, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednjeveške komune v Italiji, Starorimska civilizacija, Tilment, Tit Livij, Trentino - Zgornje Poadižje, Trento (pokrajina), Treviso (pokrajina), Trgovina, Troja, Ustava, Verona, Verona (pokrajina), Vicenza (pokrajina), Vzhod, Zahod, Zakon, Združitev Italije, Zgodovinar, 11. stoletje pr. n. št., 1135, 1138, 12. stoletje, 12. stoletje pr. n. št., 13. stoletje, 1400, 1509, 1530, 1797, 1866, 1951, 1966, 2007, 6. stoletje, 697, 8. stoletje, 9. stoletje. Razširi indeks (73 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Novo!!: Benečija in Adiža · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Benečija in Alpe · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Benečija in Anatolija · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Benečija in Antika · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Benečija in Avstrija · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Benečija in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Belluno (pokrajina)
Pokrajina Belluno (v italijanskem izvirniku Provincia di Belluno) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Belluno (pokrajina) · Poglej več »
Benečija, Trebnje
Benečija je naselje v občini Trebnje.
Novo!!: Benečija in Benečija, Trebnje · Poglej več »
Beneščina
Beneščina je romanski jezik, ki ga kot materni jezik uporablja več kot dva milijona ljudi, večinoma v italijanski deželi Benečija (it. veneto), kjer jo lahko skoraj vseh pet milijonov prebivalcev razume.
Novo!!: Benečija in Beneščina · Poglej več »
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Novo!!: Benečija in Beneška laguna · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Benečija in Beneška republika · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Benečija in Beneška Slovenija · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Benečija in Benetke · Poglej več »
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Benetke (pokrajina) · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Benečija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Brenta (reka)
Brenta je italijanska reka, ki teče od pokrajine Trento do Jadranskega morja, južno od beneške lagune v Benečiji, na severovzhodu Italije.
Novo!!: Benečija in Brenta (reka) · Poglej več »
Domače govedo
Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.
Novo!!: Benečija in Domače govedo · Poglej več »
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Novo!!: Benečija in Domači prašič · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Benečija in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Benečija in Emilija - Romanja · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Benečija in Francozi · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Benečija in Franki · Poglej več »
Furlanščina
Brez opisa.
Novo!!: Benečija in Furlanščina · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Benečija in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Benečija in Germani · Poglej več »
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Novo!!: Benečija in Glina · Poglej več »
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Novo!!: Benečija in Gora · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Benečija in Gospodarstvo · Poglej več »
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Novo!!: Benečija in Grič · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Benečija in Habsburžani · Poglej več »
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Novo!!: Benečija in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Benečija in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Benečija in Italijanščina · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Benečija in Italijanske dežele · Poglej več »
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Novo!!: Benečija in Italijanske občine · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Benečija in Jadransko morje · Poglej več »
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Novo!!: Benečija in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Benečija in Južna Amerika · Poglej več »
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Novo!!: Benečija in Južna Tirolska · Poglej več »
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Benečija in Jug · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Benečija in Kamena doba · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Benečija in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Benečija in Kmetijstvo · Poglej več »
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Novo!!: Benečija in Knez · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: Benečija in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Benečija in Koruza · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Benečija in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Benečija in Kras · Poglej več »
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Novo!!: Benečija in Laguna · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Benečija in Langobardi · Poglej več »
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Novo!!: Benečija in Legenda · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Benečija in Lombardija · Poglej več »
Marmolada
Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih.
Novo!!: Benečija in Marmolada · Poglej več »
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Novo!!: Benečija in Megla · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Benečija in Meja (razločitev) · Poglej več »
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Novo!!: Benečija in Mokrišče · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Benečija in Nadmorska višina · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Benečija in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Benečija in Nemščina · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Benečija in Oglej · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Benečija in Otok · Poglej več »
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Novo!!: Benečija in Pad · Poglej več »
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Novo!!: Benečija in Padavine · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Benečija in Padova · Poglej več »
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Padova (pokrajina) · Poglej več »
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Novo!!: Benečija in Padska nižina · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Benečija in Papež · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Benečija in Pšenica · Poglej več »
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Novo!!: Benečija in Perutnina · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Benečija in Piava · Poglej več »
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Novo!!: Benečija in Plod · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Benečija in Podnebje · Poglej več »
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Novo!!: Benečija in Pokrajine Italije · Poglej več »
Polder
Poljski travniki v bližini Schwedta med kraki Odre (Črpalka) mlini na nasipu poveljnika Overwaarda pri Kinderdijku Polder je hidrološka umetna depresija, obkrožena z jezovi, ki je s kanali in vodnimi izpusti povezana z vodo, ki ga obkroža.
Novo!!: Benečija in Polder · Poglej več »
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Novo!!: Benečija in Poplava · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Benečija in Ravnina · Poglej več »
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Novo!!: Benečija in Rečna delta · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Benečija in Reka · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Benečija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Rovigo (pokrajina) · Poglej več »
Sardinija (dežela)
Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Novo!!: Benečija in Sardinija (dežela) · Poglej več »
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Novo!!: Benečija in Sever · Poglej več »
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Novo!!: Benečija in Severnojadranski Veneti · Poglej več »
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Novo!!: Benečija in Sinjorija · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Benečija in Slovenščina · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Benečija in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Benečija in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Srednjeveške komune v Italiji
Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.
Novo!!: Benečija in Srednjeveške komune v Italiji · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Benečija in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Novo!!: Benečija in Tilment · Poglej več »
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Novo!!: Benečija in Tit Livij · Poglej več »
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Novo!!: Benečija in Trentino - Zgornje Poadižje · Poglej več »
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Novo!!: Benečija in Trento (pokrajina) · Poglej več »
Treviso (pokrajina)
Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Treviso (pokrajina) · Poglej več »
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Novo!!: Benečija in Trgovina · Poglej več »
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Benečija in Troja · Poglej več »
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Novo!!: Benečija in Ustava · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Benečija in Verona · Poglej več »
Verona (pokrajina)
Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Verona (pokrajina) · Poglej več »
Vicenza (pokrajina)
Pokrajina Vicenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Vicenza) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Benečija in Vicenza (pokrajina) · Poglej več »
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Benečija in Vzhod · Poglej več »
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Novo!!: Benečija in Zahod · Poglej več »
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Novo!!: Benečija in Zakon · Poglej več »
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Novo!!: Benečija in Združitev Italije · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Benečija in Zgodovinar · Poglej več »
11. stoletje pr. n. št.
Enajsto stoletje pr.
Novo!!: Benečija in 11. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
1135
1135 (MCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Benečija in 1135 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Benečija in 1138 · Poglej več »
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Novo!!: Benečija in 12. stoletje · Poglej več »
12. stoletje pr. n. št.
Dvanajsto stoletje pr.
Novo!!: Benečija in 12. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Novo!!: Benečija in 13. stoletje · Poglej več »
1400
1400 (MCD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Benečija in 1400 · Poglej več »
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Benečija in 1509 · Poglej več »
1530
1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Benečija in 1530 · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Benečija in 1797 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Benečija in 1866 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Benečija in 1951 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Benečija in 1966 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Benečija in 2007 · Poglej več »
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Novo!!: Benečija in 6. stoletje · Poglej več »
697
697 (DCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Benečija in 697 · Poglej več »
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Novo!!: Benečija in 8. stoletje · Poglej več »
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Novo!!: Benečija in 9. stoletje · Poglej več »