Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Barbara Celjska

Index Barbara Celjska

Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Albreht II. Nemški, Alkimija, Ana Celjska, Anžujci, Štefan V. Ogrski, Češka, Bazilika, Beneška republika, Bitka pri Nikopolju, Bodensko jezero, Bosna in Hercegovina, Bratislava, Budim, Celje, Celjski grofje, Dalmacija, Elizabeta Kotromanić, Elizabeta Luksemburška, Evropa, Friderik II. Celjski, Grof, Herman I. Celjski, Herman II. Celjski, Hradčani, Jadwiga Poljska, Karel IV. Luksemburški, Katarina Kotromanić, Konstanški koncil, Konstanca, Nemčija, Litva, Ludvik I. Ogrski, Madžarščina, Nemanjići, Nemčija, Nemščina, Nikolaj II. Gorjanski, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Palatin (naziv), Poljska, Praga, Republika obeh narodov, Savinja, Sigismund Luksemburški, Siklós, Slovaščina, Srbija, Stolnica svetega Vida, Praga, Sveto rimsko cesarstvo, Székesfehérvár, ... Razširi indeks (4 več) »

  2. Cesarice soproge Svetega rimskega cesarstva
  3. Ogrske kraljice
  4. Rojeni leta 1392
  5. Umrli leta 1451

Albreht II. Nemški

Albert oz.

Poglej Barbara Celjska in Albreht II. Nemški

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Barbara Celjska in Alkimija

Ana Celjska

Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.

Poglej Barbara Celjska in Ana Celjska

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Poglej Barbara Celjska in Anžujci

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Barbara Celjska in Štefan V. Ogrski

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Barbara Celjska in Češka

Bazilika

svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.

Poglej Barbara Celjska in Bazilika

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Barbara Celjska in Beneška republika

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Barbara Celjska in Bitka pri Nikopolju

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Barbara Celjska in Bodensko jezero

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Barbara Celjska in Bosna in Hercegovina

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Barbara Celjska in Bratislava

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Barbara Celjska in Budim

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Barbara Celjska in Celje

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Barbara Celjska in Celjski grofje

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Barbara Celjska in Dalmacija

Elizabeta Kotromanić

Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.

Poglej Barbara Celjska in Elizabeta Kotromanić

Elizabeta Luksemburška

Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.

Poglej Barbara Celjska in Elizabeta Luksemburška

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Barbara Celjska in Evropa

Friderik II. Celjski

Friderik II.

Poglej Barbara Celjska in Friderik II. Celjski

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Barbara Celjska in Grof

Herman I. Celjski

Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.

Poglej Barbara Celjska in Herman I. Celjski

Herman II. Celjski

Herman II.

Poglej Barbara Celjska in Herman II. Celjski

Hradčani

Hradčani (češko Hradčany, kar pomeni mestni grad ali vas ob gradu) so bili prvotno vas zahodno ob praškem gradu, danes pa so mestna četrt Prage na Češkem.

Poglej Barbara Celjska in Hradčani

Jadwiga Poljska

Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.

Poglej Barbara Celjska in Jadwiga Poljska

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Barbara Celjska in Karel IV. Luksemburški

Katarina Kotromanić

Katarina Kotromanić (tudi Katarina Celjska-Kotromanićka) je bila bosanska plemkinja, ki je s poroko leta 1361Simpozijum "Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura", Zenica, Yugoslavia, Simpozijum Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Fikret Ibrahimpašić, Radovi sa simpozijuma Srednjovjekovna Bosna i evropska kultura, Muzej grada Zenice, 1973 s Hermanom I.

Poglej Barbara Celjska in Katarina Kotromanić

Konstanški koncil

Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.

Poglej Barbara Celjska in Konstanški koncil

Konstanca, Nemčija

Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.

Poglej Barbara Celjska in Konstanca, Nemčija

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Barbara Celjska in Litva

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Barbara Celjska in Ludvik I. Ogrski

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Barbara Celjska in Madžarščina

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Poglej Barbara Celjska in Nemanjići

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Barbara Celjska in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Barbara Celjska in Nemščina

Nikolaj II. Gorjanski

Nikolaj II.

Poglej Barbara Celjska in Nikolaj II. Gorjanski

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Barbara Celjska in Ogrska

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Barbara Celjska in Osmansko cesarstvo

Palatin (naziv)

Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.

Poglej Barbara Celjska in Palatin (naziv)

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Barbara Celjska in Poljska

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Barbara Celjska in Praga

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Barbara Celjska in Republika obeh narodov

Savinja

Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.

Poglej Barbara Celjska in Savinja

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Barbara Celjska in Sigismund Luksemburški

Siklós

Siklós je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Siklósi Županije Baranja.

Poglej Barbara Celjska in Siklós

Slovaščina

Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Poglej Barbara Celjska in Slovaščina

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Barbara Celjska in Srbija

Stolnica svetega Vida, Praga

Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.

Poglej Barbara Celjska in Stolnica svetega Vida, Praga

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Barbara Celjska in Sveto rimsko cesarstvo

Székesfehérvár

Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.

Poglej Barbara Celjska in Székesfehérvár

Vitez

Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.

Poglej Barbara Celjska in Vitez

Zmajev viteški red

Red zmajevih vitezov (lat. Societas Draconistrarum lit. "zmajeva združba"; nem. Drachenorden; mad. Sárkány Lovagrend) je bil monarhičen viteški red za izbrane člane visokega (vojaškega) plemstva, ki ga je ustanovil leta 1408 Sigismund Luksemburški, ogrski kralj (1387-1437) in kasneje svetorimski cesar (1433-1437.

Poglej Barbara Celjska in Zmajev viteški red

1405

1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Barbara Celjska in 1405

1437

1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Barbara Celjska in 1437

Glej tudi

Cesarice soproge Svetega rimskega cesarstva

Ogrske kraljice

Rojeni leta 1392

Umrli leta 1451

, Vitez, Zmajev viteški red, 1405, 1437.