Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Delage, Dirkač, Dirke za velike nagrade, Francija, Francozi, Guyot, Indianapolis 500, Indianapolis 500 1913, Indianapolis 500 1914, Indianapolis 500 1919, Indianapolis 500 1921, Indianapolis 500 1926, Neuilly-sur-Seine, Orléans, Prva svetovna vojna, Rolland-Pilain, Združene države Amerike, 1881, 1947, 24. maj, 25. december.
Delage
Delage DI 1925 Delage D.8 1931 Delage D8 Rekonstruiran dirkalnik Delage D6 Delage (s polnim imenom Automobiles Delage) je nekdanja francoska tovarna avtomobilov, ustanovljena leta 1905 v Levalloisu, okolica Pariza, uspešna tudi v motošportu.
Novo!!: Albert Guyot in Delage · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Albert Guyot in Dirkač · Poglej več »
Dirke za velike nagrade
Veliki nagradi Francije 1912 v Dieppeju Dirke za velike nagrade imajo korenine v organiziranih avtomobilskih dirkah, ki so se začele v Franciji leta 1894.
Novo!!: Albert Guyot in Dirke za velike nagrade · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Albert Guyot in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Albert Guyot in Francozi · Poglej več »
Guyot
Guyot je ena pogostejših gojitvenih oblik vinske trte, ki je dobila ime po francoskem znanstveniku Julesu Guyotu.
Novo!!: Albert Guyot in Guyot · Poglej več »
Indianapolis 500
Indianapolis Indianapolis 500 je tradicionalna vsakoletna ameriška dirka na ovalnem dirkališču Indianapolis Motor Speedway, ki je med sezonama in štela za prvenstvo Formule 1, kljub temu pa se je je udeleževalo le malo dirkačev iz Evrope.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 · Poglej več »
Indianapolis 500 1913
Kmalu po štartu Jules Goux zmaguje na dirki Indianapolis 500 1913 je bila tretja dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 1913 · Poglej več »
Indianapolis 500 1914
Indianapolis 500 1914 je bila četrta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 1914 · Poglej več »
Indianapolis 500 1919
Indianapolis 500 1919 je bila sedma dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 1919 · Poglej več »
Indianapolis 500 1921
Indianapolis 500 1921 je bila deveta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 1921 · Poglej več »
Indianapolis 500 1926
Indianapolis 500 1926 je bila štirinajsta dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis in prva dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1926.
Novo!!: Albert Guyot in Indianapolis 500 1926 · Poglej več »
Neuilly-sur-Seine
Neuilly-sur-Seine je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Novo!!: Albert Guyot in Neuilly-sur-Seine · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Albert Guyot in Orléans · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Albert Guyot in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rolland-Pilain
Rolland-Pilain je bila avtomobilska tovarna, ki sta jo leta 1905 ustanovila François Rolland in Emile Pilain v francoskem mestu Tours.
Novo!!: Albert Guyot in Rolland-Pilain · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Albert Guyot in Združene države Amerike · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Albert Guyot in 1881 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Albert Guyot in 1947 · Poglej več »
24. maj
24.
Novo!!: Albert Guyot in 24. maj · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Albert Guyot in 25. december · Poglej več »
