Kazalo
49 odnosi: Številski sistem, Čenovo praštevilo, Bellovo število, Cantorjevo število, Catalanovo število, Delitelj, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Dvojina, Eulerjeva funkcija fi, Fibonaccijevo število, Fizika, Glavni števnik, Harshadovo število, Helij, Higgsovo praštevilo, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kvadratno število, Magično število (fizika), Maribor, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Nedotakljivo število, Palindromno praštevilo, Platon, Podolžno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Ramanudžanovo praštevilo, Rimske številke, Schröderjevo število, Slovenščina, Soda in liha števila, Størmerjevo število, Sylvestrovo zaporedje, Tabitovo število, Telefon, Tromina, Ulamovo število, Vrstilni števnik, Vrstno število, Zelo sestavljeno število, 0, 1 (število), 2, 2 pr. n. št., 2002, 3 (število).
- Cela števila
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej 2 (število) in Številski sistem
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej 2 (število) in Čenovo praštevilo
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Poglej 2 (število) in Bellovo število
Cantorjevo število
Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.
Poglej 2 (število) in Cantorjevo število
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej 2 (število) in Catalanovo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 2 (število) in Delitelj
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej 2 (število) in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 2 (število) in Dvojiški številski sistem
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej 2 (število) in Dvojina
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 2 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej 2 (število) in Fibonaccijevo število
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej 2 (število) in Fizika
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 2 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 2 (število) in Harshadovo število
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej 2 (število) in Helij
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej 2 (število) in Higgsovo praštevilo
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej 2 (število) in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej 2 (število) in Kvadratno število
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej 2 (število) in Magično število (fizika)
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej 2 (število) in Maribor
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 2 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 2 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 2 (število) in Naravno število
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Poglej 2 (število) in Nedotakljivo število
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej 2 (število) in Palindromno praštevilo
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej 2 (število) in Platon
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej 2 (število) in Podolžno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 2 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 2 (število) in Praštevilski razcep
Ramanudžanovo praštevilo
Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).
Poglej 2 (število) in Ramanudžanovo praštevilo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 2 (število) in Rimske številke
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej 2 (število) in Schröderjevo število
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej 2 (število) in Slovenščina
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej 2 (število) in Soda in liha števila
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Poglej 2 (število) in Størmerjevo število
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej 2 (število) in Sylvestrovo zaporedje
Tabitovo število
Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).
Poglej 2 (število) in Tabitovo število
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej 2 (število) in Telefon
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej 2 (število) in Tromina
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej 2 (število) in Ulamovo število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 2 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 2 (število) in Vrstno število
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Poglej 2 (število) in Zelo sestavljeno število
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej 2 (število) in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej 2 (število) in 1 (število)
2
2 (II) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo ali ponedeljek (odvisno od vira).
Poglej 2 (število) in 2
2 pr. n. št.
2 pr.
Poglej 2 (število) in 2 pr. n. št.
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 2 (število) in 2002
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej 2 (število) in 3 (število)
Glej tudi
Cela števila
Prav tako znan kot Dva, Dve.