52 odnosi: Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvajsetiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Fizika, Glavni števnik, Harshadovo število, Ikozaeder, Kalcij, Magično število (fizika), Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Obilno število, Podolžno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Samoštevilo, Sestavljeno število, Stranska ploskev, Trikotniško število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 1020, 1120, 120, 120 pr. n. št., 1220, 1320, 1420, 1520, 1620, 1720, 1820, 19 (število), 1920, 20, 20 pr. n. št., 2020, 21 (število), 220, 220 pr. n. št., 320, 320 pr. n. št., 420, 420 pr. n. št., 520, 620, 720, ..., 820, 920. Razširi indeks (2 več) »
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: 20 (število) in Delitelj · Poglej več »
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Novo!!: 20 (število) in Desetiški številski sistem · Poglej več »
Dvajsetiški številski sistem
20 Dvajsetíški števílski sistém (ali vigesimálni ~, vigezimálni ~ in vicezimálni ~) je številski sistem, ki temelji na številu 20, podobno, kot desetiški številski sistem temelji na številu 10.
Novo!!: 20 (število) in Dvajsetiški številski sistem · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: 20 (število) in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Novo!!: 20 (število) in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: 20 (število) in Fizika · Poglej več »
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Novo!!: 20 (število) in Glavni števnik · Poglej več »
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Novo!!: 20 (število) in Harshadovo število · Poglej več »
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Novo!!: 20 (število) in Ikozaeder · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: 20 (število) in Kalcij · Poglej več »
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Novo!!: 20 (število) in Magično število (fizika) · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: 20 (število) in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: 20 (število) in Mertensova funkcija · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 20 (število) in Naravno število · Poglej več »
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Novo!!: 20 (število) in Obilno število · Poglej več »
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Novo!!: 20 (število) in Podolžno število · Poglej več »
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Novo!!: 20 (število) in Praštevilski razcep · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 20 (število) in Rimske številke · Poglej več »
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Novo!!: 20 (število) in Samoštevilo · Poglej več »
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Novo!!: 20 (število) in Sestavljeno število · Poglej več »
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Novo!!: 20 (število) in Stranska ploskev · Poglej več »
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Novo!!: 20 (število) in Trikotniško število · Poglej več »
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Novo!!: 20 (število) in Vrstilni števnik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: 20 (število) in Vrstno število · Poglej več »
1020
1020 (MXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 20 (število) in 1020 · Poglej več »
1120
1120 (MCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 20 (število) in 1120 · Poglej več »
120
120 (CXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 20 (število) in 120 · Poglej več »
120 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: 20 (število) in 120 pr. n. št. · Poglej več »
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 20 (število) in 1220 · Poglej več »
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 20 (število) in 1320 · Poglej več »
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 20 (število) in 1420 · Poglej več »
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 20 (število) in 1520 · Poglej več »
1620
1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 20 (število) in 1620 · Poglej več »
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 20 (število) in 1720 · Poglej več »
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 20 (število) in 1820 · Poglej več »
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Novo!!: 20 (število) in 19 (število) · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 20 (število) in 1920 · Poglej več »
20
20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 20 (število) in 20 · Poglej več »
20 pr. n. št.
20 pr.
Novo!!: 20 (število) in 20 pr. n. št. · Poglej več »
2020
2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 20 (število) in 2020 · Poglej več »
21 (število)
21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.
Novo!!: 20 (število) in 21 (število) · Poglej več »
220
220 (CCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 20 (število) in 220 · Poglej več »
220 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. Leta: 225 pr. n. št. 224 pr. n. št. 223 pr. n. št. 222 pr. n. št. 221 pr. n. št. - 220 pr.
Novo!!: 20 (število) in 220 pr. n. št. · Poglej več »
320
320 (CCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 20 (število) in 320 · Poglej več »
320 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: 20 (število) in 320 pr. n. št. · Poglej več »
420
420 (CDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 20 (število) in 420 · Poglej več »
420 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 425 pr. n. št. 424 pr. n. št. 423 pr. n. št. 422 pr. n. št. 421 pr. n. št. - 420 pr.
Novo!!: 20 (število) in 420 pr. n. št. · Poglej več »
520
520 (DXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 20 (število) in 520 · Poglej več »
620
620 (DCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 20 (število) in 620 · Poglej več »
720
720 (DCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 20 (število) in 720 · Poglej več »
820
820 (DCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 20 (število) in 820 · Poglej več »
920
920 (CMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 20 (število) in 920 · Poglej več »