Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Adolf Hitler, Arhitekt, Barva, Bundeswehr, Civilist, Druga svetovna vojna, Francosko-pruska vojna, Friderik Viljem III. Pruski, General, Hermann Göring, Karl Friedrich Schinkel, Kositer, Kovina, Kralj, Kri, Krona, Material, Nacionalsocializem, Napoleonske vojne, Nemščina, Nemška vojaška odlikovanja, Nemško cesarstvo, Neoklasicizem, Prusija, Prva svetovna vojna, Replika, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa, Seznam vojaških odlikovanj, Simbol, Srebro, Svastika, Tretji rajh, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Vlada, Vojaško odlikovanje, Zakon, Zgodovina, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 10. marec, 1074, 1270, 1813, 1945, 1957.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Železni križec in Adolf Hitler · Poglej več »
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Novo!!: Železni križec in Arhitekt · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Železni križec in Barva · Poglej več »
Bundeswehr
Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.
Novo!!: Železni križec in Bundeswehr · Poglej več »
Civilist
Civilist je oseba, ki ni del oboroženih enot svoje države.
Novo!!: Železni križec in Civilist · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Železni križec in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Železni križec in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Novo!!: Železni križec in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Železni križec in General · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Železni križec in Hermann Göring · Poglej več »
Karl Friedrich Schinkel
Karl Friedrich Schinkel (13. marec 1781 - 9. oktober 1841) je bil pruski arhitekt, urbanist in slikar, ki je oblikoval tudi pohištvo in scenografijo.
Novo!!: Železni križec in Karl Friedrich Schinkel · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Železni križec in Kositer · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Železni križec in Kovina · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Železni križec in Kralj · Poglej več »
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Novo!!: Železni križec in Kri · Poglej več »
Krona
Krona ima več pomenov.
Novo!!: Železni križec in Krona · Poglej več »
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Novo!!: Železni križec in Material · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Železni križec in Nacionalsocializem · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Železni križec in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Železni križec in Nemščina · Poglej več »
Nemška vojaška odlikovanja
Seznam nemških vojaških odlikovanj zajema sezname po določenih obdobjih nemške vojne zgodovine.
Novo!!: Železni križec in Nemška vojaška odlikovanja · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Železni križec in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Novo!!: Železni križec in Neoklasicizem · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Železni križec in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Železni križec in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Replika
Replika je lahko.
Novo!!: Železni križec in Replika · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa.
Novo!!: Železni križec in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa · Poglej več »
Seznam vojaških odlikovanj
Seznam vojaških odlikovanj.
Novo!!: Železni križec in Seznam vojaških odlikovanj · Poglej več »
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Novo!!: Železni križec in Simbol · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Železni križec in Srebro · Poglej več »
Svastika
Svástika ali kljukasti križ (v sanskrtu svástika स्वस्तिक) je starodavni verski in okrasni simbol.
Novo!!: Železni križec in Svastika · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Železni križec in Tretji rajh · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Železni križec in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Železni križec in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Novo!!: Železni križec in Vlada · Poglej več »
Vojaško odlikovanje
Vojaška odlikovanja so odlikovanja, ki so podeljena civilnim in vojaškim osebam za njihove zasluge v oboroženih silah in/ali med vojno oziroma oboroženim konfliktom.
Novo!!: Železni križec in Vojaško odlikovanje · Poglej več »
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Novo!!: Železni križec in Zakon · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Železni križec in Zgodovina · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: Železni križec in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
10. marec
10.
Novo!!: Železni križec in 10. marec · Poglej več »
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Železni križec in 1074 · Poglej več »
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Železni križec in 1270 · Poglej več »
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Železni križec in 1813 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Železni križec in 1945 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Železni križec in 1957 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Viteški križ, Viteški križ železnega križa, Viteški križ železnega križa s hrastovimi listi, Viteški križ železnega križa s hrastovimi listi in meči, Viteški križ železnega križca, Viteški križec, Viteški križec železnega križca, Viteški križec železnega križca s hrastovimi listi, meči in diamanti, Železni križ.
