Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Vasilij Grigorjevič Imšenecki

Index Vasilij Grigorjevič Imšenecki

Vasilij Grigorjevič Imšenecki, ruski matematik in mehanik, * 16. januar (4. januar, ruski koledar) 1832, Iževski vojaški zavod, Vjatska gubernija, Ruski imperij, † 5. junij (24. maj) 1892, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).

26 odnosi: Akademski nazivi, Diferencialna enačba, Doktorat, Harkov, Joseph Louis François Bertrand, Julijanski koledar, Kazan, Matematika, Mehanik, Moskva, Pariz, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, 16. januar, 1832, 1853, 1862, 1868, 1869, 1873, 1879, 1890, 1892, 5. junij.

Akademski nazivi

Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Akademski nazivi · Poglej več »

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Diferencialna enačba · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Doktorat · Poglej več »

Harkov

Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Harkov · Poglej več »

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Julijanski koledar · Poglej več »

Kazan

Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Kazan · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Matematika · Poglej več »

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Mehanik · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Moskva · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Pariz · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Rusi · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Rusija · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Ruski imperij · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in Sankt Peterburg · Poglej več »

16. januar

16.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 16. januar · Poglej več »

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1832 · Poglej več »

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1853 · Poglej več »

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1862 · Poglej več »

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1868 · Poglej več »

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1869 · Poglej več »

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1873 · Poglej več »

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1879 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1890 · Poglej več »

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 1892 · Poglej več »

5. junij

5.

Novo!!: Vasilij Grigorjevič Imšenecki in 5. junij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Vasilij Imšenecki.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »