Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Adiva, Béla I. Ogrski, Břetislav I., Břetislav II., Božena Češka, Bořivoj II., Boleslav I. Poljski, Boleslav II. Češki, Boleslav III. Poljski, Bratislava, Evfemija Ogrska, Głogów, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Judita Schweinfurtska, Katolištvo, Koloman Ogrski, Konrad I. Češki, Kraljevina Poljska, Mješko II. Lambert, Moravska, Oldřih Češki, Olomuc, Přemyslidi, Rotunda svete Katarine, Znojmo, Spytihněv II., Sveto rimsko cesarstvo, Vladislav I. Češki, Vojvodina Češka, Vratislav I. Češki, Vratislav II., Znojmo, 1080, 1109, 21. september.
Adiva
Adiva ali Adivea (češko Adivea) je bila prva žena češkega vojvode Boleslava II. V preteklosti se je domnevalo, da je bila potomka angleškega kralja Edvarda Starejšega in njegove druge žene Ælfflæd, vendar so dokazi za to domnevo šibki.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Adiva · Poglej več »
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Béla I. Ogrski · Poglej več »
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Břetislav I. · Poglej več »
Břetislav II.
Břetislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 14.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Břetislav II. · Poglej več »
Božena Češka
Božena je bil druga žena, pred tem pa verjetno ljubica češkega vojvode Oldřiha in mati vojvode Břetislava I., * ni znano, † 1052.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Božena Češka · Poglej več »
Bořivoj II.
Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Bořivoj II. · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Boleslav II. Češki
Boleslav II.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Boleslav II. Češki · Poglej več »
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Boleslav III. Poljski · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Bratislava · Poglej več »
Evfemija Ogrska
Eufemija Ogrska (češko Eufémie Uherská, madžarsko Eufémia morva hercegné) je bila hčerka ogrskega kralja Béle I. in njegove žene Richeze (ali Adelajde) Poljske in žena vojvode Otona I. Olomuškega, drugega sina češkega vojvode Břetislava I., * 1045/1050 ?, Kraljevina Poljska, † 2. april 1111.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Evfemija Ogrska · Poglej več »
Głogów
Poljski Grb mesta Głogów Głogów (nemško Glogau, češko Hlohov) je mesto v Šleziji (Spodnješlezijsko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Głogów · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Judita Schweinfurtska
Judita Schweinfurtska (češko Jitka (Judita) ze Schweinfurtu ali Jitka ze Svinibrodu) je bila žena češkega vojvode Břetislava I. in češka vojvodinja, * pred 1003, Nordgau (?), † 2. avgust 1058, Ogrska.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Judita Schweinfurtska · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Katolištvo · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Koloman Ogrski · Poglej več »
Konrad I. Češki
Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Konrad I. Češki · Poglej več »
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Kraljevina Poljska · Poglej več »
Mješko II. Lambert
Mješko II.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Mješko II. Lambert · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Moravska · Poglej več »
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Oldřih Češki · Poglej več »
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Olomuc · Poglej več »
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Přemyslidi · Poglej več »
Rotunda svete Katarine, Znojmo
Rotunda svete Katarine Rotunda svete Katarine stoji v Přemyslovem gradu v moravskem mestu Znojmo.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Rotunda svete Katarine, Znojmo · Poglej več »
Spytihněv II.
Spytihněv II. (češko Spytihněv II., latinsko Spitigneus) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1055 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1031, Olomuc, † 28. januar 1061, Hradec nad Moravico.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Spytihněv II. · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Vladislav I. Češki · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Vratislav I. Češki · Poglej več »
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Vratislav II. · Poglej več »
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in Znojmo · Poglej več »
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in 1080 · Poglej več »
1109
1109 (MCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in 1109 · Poglej več »
21. september
21.
Novo!!: Svatopluk Olomuški in 21. september · Poglej več »
