Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Abelova grupa, Barvni naboj, Bozoni W in Z, Brezrazsežna količina, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Fizika, Foton, Gluon, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Graviton, Hitrost svetlobe, Influenčna konstanta, Interakcija, Kinetična energija, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Lagrangeeva funkcija, Masa, Močna jedrska sila, Osnovna sila, Osnovni naboj, Planckova konstanta, Potencialna energija, Sklopitev, Težnost, Tenzor, Umeritvena teorija, Umeritveni bozon, Vakuum.
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Abelova grupa · Poglej več »
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Barvni naboj · Poglej več »
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Bozoni W in Z · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Električni naboj · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Fizika · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Foton · Poglej več »
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Gluon · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Graviton · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Influenčna konstanta · Poglej več »
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Interakcija · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Kinetična energija · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Kvantna teorija polja · Poglej več »
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Lagrangeeva funkcija · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Masa · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Močna jedrska sila · Poglej več »
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Osnovna sila · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Osnovni naboj · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Planckova konstanta · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Potencialna energija · Poglej več »
Sklopitev
Sklopitev je v fiziki povezava med dvema ali več fizičnih sistemov, ki vplivajo drug na drugega.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Sklopitev · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Težnost · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Tenzor · Poglej več »
Umeritvena teorija
Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Umeritvena teorija · Poglej več »
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Umeritveni bozon · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Sklopitvena konstanta in Vakuum · Poglej več »
