Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Albanija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska, Balkanski vojni, Beograd, Bruselj, Carigrad, Diplomat, Divača, Družba svetega Cirila in Metoda, Dušan Rybář, Dunaj, Edinost (razločitev), Fašizem, Istra, Ivan Žolger, Jan Rybář, Južna železnica, Koroška (vojvodina), Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kras (območje), Ljubljana, Madžarska, Majniška deklaracija (1917), Miloš Rybář (bančnik), Miran Rybář, Motovun, Narodni svet SHS, Pariška mirovna konferenca (1919), Pazin, Politik, Postojna, Praga, Pravo, Prekmurje, Primorska, Prva slovenska Narodna vlada, Prva svetovna vojna, Rajmund Mahorčič, Rapalska pogodba, Rdeči križ, Sankt Peterburg, Sežana, Seznam slovenskih diplomatov, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Soška fronta, Sokol (društvo), ..., Sušak, Reka, Tirana, Trst, Vladimir Rybář, Zagreb, 12. januar, 12. september, 1865, 1927. Razširi indeks (9 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Otokar Rybář in Albanija · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Otokar Rybář in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Otokar Rybář in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Otokar Rybář in Štajerska · Poglej več »
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Novo!!: Otokar Rybář in Balkanski vojni · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Otokar Rybář in Beograd · Poglej več »
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Novo!!: Otokar Rybář in Bruselj · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Otokar Rybář in Carigrad · Poglej več »
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Novo!!: Otokar Rybář in Diplomat · Poglej več »
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Novo!!: Otokar Rybář in Divača · Poglej več »
Družba svetega Cirila in Metoda
Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.
Novo!!: Otokar Rybář in Družba svetega Cirila in Metoda · Poglej več »
Dušan Rybář
Dušan Rybář, slovenski novinar in publicist, * 25. januar 1898 Trst, † 29. oktober 1959, Dunaj.
Novo!!: Otokar Rybář in Dušan Rybář · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Otokar Rybář in Dunaj · Poglej več »
Edinost (razločitev)
Edinost je lahko.
Novo!!: Otokar Rybář in Edinost (razločitev) · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Otokar Rybář in Fašizem · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Otokar Rybář in Istra · Poglej več »
Ivan Žolger
Ivan Žolger, slovenski pravnik in diplomat, * 22. oktober 1867, Devina, Avstro-Ogrska, † 16. maj 1925, Lassnitzhöhe, Avstrija.
Novo!!: Otokar Rybář in Ivan Žolger · Poglej več »
Jan Rybář
Jan Rybář, češki inženir gradbeni strokovnjak, * 12. december 1833, Praga, † 28. marec 1913, Praga.
Novo!!: Otokar Rybář in Jan Rybář · Poglej več »
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Novo!!: Otokar Rybář in Južna železnica · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Otokar Rybář in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Otokar Rybář in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Otokar Rybář in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Otokar Rybář in Kras (območje) · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Otokar Rybář in Ljubljana · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Otokar Rybář in Madžarska · Poglej več »
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Novo!!: Otokar Rybář in Majniška deklaracija (1917) · Poglej več »
Miloš Rybář (bančnik)
Miloš Rybář, slovenski ekonomist, bančni inšpektor in društveni delaveci * 21. december 1896 Trst, Avstro-Ogrska, † 14. julij 1971, Ljubljana, Jugoslavija.
Novo!!: Otokar Rybář in Miloš Rybář (bančnik) · Poglej več »
Miran Rybář
Miran Rybář, slovenski ekonomist, * 17. februar 1901, Trst, † 21. avgust 1977, Beograd.
Novo!!: Otokar Rybář in Miran Rybář · Poglej več »
Motovun
Motovun (ali Montona d'Istria) je naselje z okoli 500 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine v Istrski županiji.
Novo!!: Otokar Rybář in Motovun · Poglej več »
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Novo!!: Otokar Rybář in Narodni svet SHS · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Otokar Rybář in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Novo!!: Otokar Rybář in Pazin · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Otokar Rybář in Politik · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Otokar Rybář in Postojna · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Otokar Rybář in Praga · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Otokar Rybář in Pravo · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Otokar Rybář in Prekmurje · Poglej več »
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Novo!!: Otokar Rybář in Primorska · Poglej več »
Prva slovenska Narodna vlada
Razglas Narodne vlade SHS Prva slovenska Narodna vlada je bila ustanovljena 31.
Novo!!: Otokar Rybář in Prva slovenska Narodna vlada · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Otokar Rybář in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rajmund Mahorčič
Rajmund Mahorčič (tudi Frančišek Karel Mahorčič), slovenski politik, * 28. junij 1840, Brežec pri Divači, † 25. januar 1895, Sežana.
Novo!!: Otokar Rybář in Rajmund Mahorčič · Poglej več »
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Novo!!: Otokar Rybář in Rapalska pogodba · Poglej več »
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Novo!!: Otokar Rybář in Rdeči križ · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Otokar Rybář in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sežana
Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.
Novo!!: Otokar Rybář in Sežana · Poglej več »
Seznam slovenskih diplomatov
Seznam slovenskih diplomatov v preteklosti in sedanjosti.
Novo!!: Otokar Rybář in Seznam slovenskih diplomatov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Otokar Rybář in Slovenci · Poglej več »
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Novo!!: Otokar Rybář in Slovenska krajina (Ogrska) · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Otokar Rybář in Soška fronta · Poglej več »
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Novo!!: Otokar Rybář in Sokol (društvo) · Poglej več »
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Novo!!: Otokar Rybář in Sušak, Reka · Poglej več »
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Novo!!: Otokar Rybář in Tirana · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Otokar Rybář in Trst · Poglej več »
Vladimir Rybář
Vladimir Rybář, slovenski pravnik in diplomat, * 17. november 1894, Sežana, † 14. november 1946, Oslo.
Novo!!: Otokar Rybář in Vladimir Rybář · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Otokar Rybář in Zagreb · Poglej več »
12. januar
12.
Novo!!: Otokar Rybář in 12. januar · Poglej več »
12. september
12.
Novo!!: Otokar Rybář in 12. september · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Otokar Rybář in 1865 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Otokar Rybář in 1927 · Poglej več »
