Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Om

Index Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

31 odnosi: Amper, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni tok, Električni upor, Fizik, Georg Simon Ohm, Impedanca, Izpeljana enota SI, Kilo, Mednarodni sistem enot, Mega, Milijon, Moč, Nemci, Ohmov zakon, Omega, Osnovna enota SI, Palindrom, Reaktanca, Recipročna vrednost, Red velikosti, Simens, Upor (elektrotehnika), Vat, Volt, 1000 (število), 1789, 1826, 1827, 1854.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Novo!!: Om in Amper · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Novo!!: Om in Električna napetost · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Om in Električna prevodnost · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Novo!!: Om in Električni tok · Poglej več »

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Novo!!: Om in Električni upor · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Om in Fizik · Poglej več »

Georg Simon Ohm

Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.

Novo!!: Om in Georg Simon Ohm · Poglej več »

Impedanca

Impedánca (oznaka Z) je elektrotehniška in fizikalna količina, ki meri, kako in koliko se porabnik upira električnemu toku, če nanj priključimo električno napetost.

Novo!!: Om in Impedanca · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Novo!!: Om in Izpeljana enota SI · Poglej več »

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Novo!!: Om in Kilo · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Om in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Mega

Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.

Novo!!: Om in Mega · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Om in Milijon · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Om in Moč · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Om in Nemci · Poglej več »

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Novo!!: Om in Ohmov zakon · Poglej več »

Omega

Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.

Novo!!: Om in Omega · Poglej več »

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Novo!!: Om in Osnovna enota SI · Poglej več »

Palindrom

Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.

Novo!!: Om in Palindrom · Poglej več »

Reaktanca

Reaktánca (oznaka X) je elektrotehniška in fizikalna količina, definirana kot imaginarni del impedance pri analizi električni vezij, po katerih teče izmenični tok.

Novo!!: Om in Reaktanca · Poglej več »

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Novo!!: Om in Recipročna vrednost · Poglej več »

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Novo!!: Om in Red velikosti · Poglej več »

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Novo!!: Om in Simens · Poglej več »

Upor (elektrotehnika)

DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.

Novo!!: Om in Upor (elektrotehnika) · Poglej več »

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Novo!!: Om in Vat · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Novo!!: Om in Volt · Poglej več »

1000 (število)

1000 (tisoč) je naravno število, za katero velja 1000.

Novo!!: Om in 1000 (število) · Poglej več »

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Om in 1789 · Poglej več »

1826

1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Om in 1826 · Poglej več »

1827

1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Om in 1827 · Poglej več »

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Om in 1854 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ohm.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »