Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Norveška

Index Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

162 odnosi: Agder, Akershus, Anglija, Antarktika, Arendal, Arktika, Art nouveau, Atlantski ocean, Aust-Agder, Švedska, Črno morje, Østfold, Ålesund, Bergen, Bodø, Bokmål, Bouvetov otok, Bronasta doba, Buskerud, Dramatika, Drammen, Država, Druga svetovna vojna, Edvard Grieg, Edvard Munch, Ekoregija, Ekspresionizem, Enciklopedija Britannica, Evropska unija, Evropski bober, Finščina, Finnmark, Finska, Fjord, Geirangerfjord, Germani, Glasba, Gora, Grenlandija, Hamar, Hamburg, Hammerfest, Harald V. Norveški, Hedmark, Henrik Ibsen, Hordaland, Hrana, Indeks človekovega razvoja, Innlandet, Iraška vojna, ..., Irak, Islandija, Jan Mayen, Kalmarska unija, Kamena doba, Katolištvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kit glavač, Knut Hamsun, Kopno, Kristiansand, Leikanger, Lillehammer, Lofoti, London, Los, Margareta I. Danska, Møre og Romsdal, Mednarodni denarni sklad, Moški, Molde, Nadmorska višina, Nafta, Napoleonske vojne, Narvik, NATO, Nærøyfjord, Nemčija, Neodvisnost, Nord-Trøndelag, Nordijski svet, Nordland, Norkap, Norveščina, Norveška arhitektura, Norveška krona, Norvežani, Občine Norveške, Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden, Okrožja Norveške, Oppland, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Oslo, Otočje Vega, Otok Petra I., Padavinska senca, Parlament, Parlamentarni sistem, Petroglif, Pisana žaba, Pismenost, Polarna lisica, Porsanger, Predsednik vlade Norveške, Pristaniška četrt Bryggen, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Referendum, Reformacija, Rjavi medved, Rogaland, Roman, Rusija, Sami, Saudova Arabija, Sør-Trøndelag, Schengenski sporazum, Schleswig-Holstein, Severna Amerika, Severna Evropa, Severni medved, Severno morje, Seznam norveških kraljev, Simbol, Skalne rezbarije v Alti, Skandinavski polotok, Skandinavsko gorovje, Skien, Sogn og Fjordane, Sognefjord, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stavanger, Steinkjer, Struvejev geodetski lok, Suverenost, Svalbard, Telemark, Trøndelag, Tretji rajh, Troms, Troms og Finnmark, Tromsø, Trondheim, Tysfjord, Urneška lesena cerkev, Ustava, Ustavna monarhija, Vadsø, Vest-Agder, Vestfold, Vestfold og Telemark, Vikingi, Volk, Zahodna Norveška, Zahodnoevropska unija, Zalivski tok, Združene države Amerike, Zunanja politika. Razširi indeks (112 več) »

Agder

Agder je okrožje (fylke) in tradicionalna regija v Južni Norveški.

Novo!!: Norveška in Agder · Poglej več »

Akershus

je norveška administrativna regija, ki meji na Hedmark, Oppland, Buskerud, Oslo in Østfold.

Novo!!: Norveška in Akershus · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Norveška in Anglija · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Norveška in Antarktika · Poglej več »

Arendal

je mesto in hkrati občina na Norveškem; nahaja se v administrativni regiji Aust-Agder.

Novo!!: Norveška in Arendal · Poglej več »

Arktika

Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.

Novo!!: Norveška in Arktika · Poglej več »

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Novo!!: Norveška in Art nouveau · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Norveška in Atlantski ocean · Poglej več »

Aust-Agder

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Telemark, Rogaland in Vest-Agder.

Novo!!: Norveška in Aust-Agder · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Norveška in Švedska · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Norveška in Črno morje · Poglej več »

Østfold

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Akershus in jugozahodno Švedsko (okrožji Västra Götaland in Värmland), medtem ko sta Buskerud in Vestfold na drugi strani zaliva Viken.

Novo!!: Norveška in Østfold · Poglej več »

Ålesund

Ålesund (norveška izgovorjava) je občina v okrožju Møre og Romsdal na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Ålesund · Poglej več »

Bergen

Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.

Novo!!: Norveška in Bergen · Poglej več »

Bodø

Bodø (lule samijsko Bådåddjo) je mesto v občini Bodø v okrožju Nordland na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Bodø · Poglej več »

Bokmål

Bokmål (dejansko »knjižni jezik«) je najpogosteje uporabljana različica norveškega jezika; drugi jezik je nynorsk.

Novo!!: Norveška in Bokmål · Poglej več »

Bouvetov otok

Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.

Novo!!: Norveška in Bouvetov otok · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Norveška in Bronasta doba · Poglej več »

Buskerud

je nekdanja norveška administrativna regija, ki je mejila na Akershus, Oslo, Oppland, Sogn og Fjordane, Hordaland, Telemark in Vestfold.

Novo!!: Norveška in Buskerud · Poglej več »

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Novo!!: Norveška in Dramatika · Poglej več »

Drammen

je mesto in občina na Norveškem, ki leži v okrožju Buskerud in je oddaljeno okoli 40 km od prestolnice Olsa.

Novo!!: Norveška in Drammen · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Norveška in Država · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Norveška in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Edvard Grieg

Edvard Hagerup Grieg, norveški skladatelj in pianist, * 15.

Novo!!: Norveška in Edvard Grieg · Poglej več »

Edvard Munch

Edvard Munch, norveški slikar in grafik, * 12.

Novo!!: Norveška in Edvard Munch · Poglej več »

Ekoregija

Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.

Novo!!: Norveška in Ekoregija · Poglej več »

Ekspresionizem

Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.

Novo!!: Norveška in Ekspresionizem · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Novo!!: Norveška in Enciklopedija Britannica · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Norveška in Evropska unija · Poglej več »

Evropski bober

Evropski bober (znanstveno ime Castor fiber) je z do 30 kg telesne mase največji evropski glodavec.

Novo!!: Norveška in Evropski bober · Poglej več »

Finščina

Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.

Novo!!: Norveška in Finščina · Poglej več »

Finnmark

ali Finnmárku je nekdanja administrativna regija na skrajnem severovzhodu Norveške, ki na zahodu meji na nekdanjo administrativno regijo Troms, Finsko (finsko Laponsko) na jugu in Rusijo (Oblast Murmansk) na vzhodu.

Novo!!: Norveška in Finnmark · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Novo!!: Norveška in Finska · Poglej več »

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Novo!!: Norveška in Fjord · Poglej več »

Geirangerfjord

Geirangerfjord (Geirangerfjorden) je fjord v regiji Sunnmøre okrožja Møre og Romsdal na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Geirangerfjord · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Novo!!: Norveška in Germani · Poglej več »

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Novo!!: Norveška in Glasba · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Novo!!: Norveška in Gora · Poglej več »

Grenlandija

Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Novo!!: Norveška in Grenlandija · Poglej več »

Hamar

Hamar je mesto v občini Hamar v okrožju Innlandet na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Hamar · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Norveška in Hamburg · Poglej več »

Hammerfest

Hammerfest (severnosamijsko Hámmerfeasta) je mesto in občina v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Hammerfest · Poglej več »

Harald V. Norveški

Harald V., kralj Norveške, * 21. februar 1937, Skaugum, Norveška.

Novo!!: Norveška in Harald V. Norveški · Poglej več »

Hedmark

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Sør-Trøndelag, Oppland in Akershus in Švedsko na vzhodu.

Novo!!: Norveška in Hedmark · Poglej več »

Henrik Ibsen

Henrik Johan Ibsen, norveški dramatik, * 20. marec 1828, Skien, Norveška, † 23. maj 1906, Kristiania (danes Oslo).

Novo!!: Norveška in Henrik Ibsen · Poglej več »

Hordaland

Hordaland je bil eno izmed 19-ih norveških okrožij, ki je mejil na nekdanja okrožja Sogn og Fjordane, Buskerud, Telemark in Rogaland.

Novo!!: Norveška in Hordaland · Poglej več »

Hrana

Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.

Novo!!: Norveška in Hrana · Poglej več »

Indeks človekovega razvoja

Indeks človekovega razvoja (kratica HDI) je primerjalno merilo za države, izračunano iz pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in življenjskega standarda prebivalstva.

Novo!!: Norveška in Indeks človekovega razvoja · Poglej več »

Innlandet

Innlandet je okrožje na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Innlandet · Poglej več »

Iraška vojna

Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.

Novo!!: Norveška in Iraška vojna · Poglej več »

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Novo!!: Norveška in Irak · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Norveška in Islandija · Poglej več »

Jan Mayen

Jan Mayen je otok med Grenlandijo in severom Norveške na položaju 71° severne zemljepisne širine in 8° zahodne zemljepisne dolžine, pripada Norveški.

Novo!!: Norveška in Jan Mayen · Poglej več »

Kalmarska unija

Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).

Novo!!: Norveška in Kalmarska unija · Poglej več »

Kamena doba

Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).

Novo!!: Norveška in Kamena doba · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Norveška in Katolištvo · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Norveška in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Kit glavač

Kit glavač (znanstveno ime Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov in tudi največja živeča zobata žival.

Novo!!: Norveška in Kit glavač · Poglej več »

Knut Hamsun

Knut Hamsun (rojen kot Knut Pedersen), norveški pisatelj, pesnik in dramatik, * 4. avgusta 1859, Vågå, Gudbrandsdalen, † 1952, Norholm.

Novo!!: Norveška in Knut Hamsun · Poglej več »

Kopno

Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).

Novo!!: Norveška in Kopno · Poglej več »

Kristiansand

Kristiansand (predhodno Christianssand) je mesto, občina in glavno mesto okrožja Vest-Agderja na jugu Norveške.

Novo!!: Norveška in Kristiansand · Poglej več »

Leikanger

Hermansverk part of Leikanger municipality je občina v administrativni regiji Sogn og Fjordane na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Leikanger · Poglej več »

Lillehammer

Lillehammer (norveška izgovorjava: (poslušaj)) je občina v okrožju Innlandet na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Lillehammer · Poglej več »

Lofoti

Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Lofoti · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Norveška in London · Poglej več »

Los

Lós (znanstveno ime Alces alces) je največji predstavnik družine jelenov.

Novo!!: Norveška in Los · Poglej več »

Margareta I. Danska

Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.

Novo!!: Norveška in Margareta I. Danska · Poglej več »

Møre og Romsdal

Møre og Romsdal je okrožje na skrajnem severnem delu Zahodne Norveške.

Novo!!: Norveška in Møre og Romsdal · Poglej več »

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Novo!!: Norveška in Mednarodni denarni sklad · Poglej več »

Moški

Moški akt Moški je odrasla oseba moškega spola.

Novo!!: Norveška in Moški · Poglej več »

Molde

Molde je mesto in občina v administrativni regiji Møre og Romsdal na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Molde · Poglej več »

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Novo!!: Norveška in Nadmorska višina · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Norveška in Nafta · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Norveška in Napoleonske vojne · Poglej več »

Narvik

Narvik (severnosamijsko Áhkanjárga) je po številu prebivalcev tretja največja občina v okrožju Nordland na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Narvik · Poglej več »

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Novo!!: Norveška in NATO · Poglej več »

Nærøyfjord

Nærøyfjord (ali Nærøyfjorden, urbano vzhodnonorveško) je fjord v občini Aurland v okrožju Vestland na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Nærøyfjord · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Norveška in Nemčija · Poglej več »

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Novo!!: Norveška in Neodvisnost · Poglej več »

Nord-Trøndelag

je bila norveška administrativna regija (fylke) v srednji Norveški.

Novo!!: Norveška in Nord-Trøndelag · Poglej več »

Nordijski svet

Nordijski svet je uradno telo za formalno medparlamentarno nordijsko sodelovanje med nordijskimi državami.

Novo!!: Norveška in Nordijski svet · Poglej več »

Nordland

Nordland (lulesamijsko Nordlánnda, južnosamijsko Nordlaante, severnosamijsko Nordlánda) je okrožje na Norveškem v regiji Severna Norveška, najmanj naseljeno od vseh 11 okrožij, meji na Troms og Finnmark na severu, Trøndelag na jugu, okrožje Norrbotten na Švedskem na vzhodu, okrožje Västerbotten na jugovzhodu in Atlantski ocean (Norveško morje) na zahodu.

Novo!!: Norveška in Nordland · Poglej več »

Norkap

Polnočno sonce na Nordkapu Spredaj Nordkap, zadaj Knivskjellodden Norkap (Nordkapp; severnosamijsko Davvenjárga) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške.

Novo!!: Norveška in Norkap · Poglej več »

Norveščina

Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.

Novo!!: Norveška in Norveščina · Poglej več »

Norveška arhitektura

Norveška arhitektura se je razvila kot odgovor na spreminjajoče se gospodarske razmere, tehnološki napredek, demografska nihanja in kulturne premike.

Novo!!: Norveška in Norveška arhitektura · Poglej več »

Norveška krona

Krone (norveško: krone) je valuta Norveške.

Novo!!: Norveška in Norveška krona · Poglej več »

Norvežani

300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.

Novo!!: Norveška in Norvežani · Poglej več »

Občine Norveške

Občine Norveške (''Klikni na sliko za povečavo'') Norveška je od 1.

Novo!!: Norveška in Občine Norveške · Poglej več »

Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden

Brez opisa.

Novo!!: Norveška in Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden · Poglej več »

Okrožja Norveške

Norveška je razdeljena na 11 okrožij (norveško: ednina fylke, množina fylker (bokmål) / fylke (nynorsk); do leta 1917 pod imenom amt, mn, amter / amt).

Novo!!: Norveška in Okrožja Norveške · Poglej več »

Oppland

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Sør-Trøndelag, Møre og Romsdal, Sogn og Fjordane, Buskerud, Akershus, Oslo in Hedmark.

Novo!!: Norveška in Oppland · Poglej več »

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Logotip OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD iz angleškega poimenovanja: Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki sprejemajo načela predstavniške demokracije in svobodnega trga.

Novo!!: Norveška in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj · Poglej več »

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.

Novo!!: Norveška in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Norveška in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: Norveška in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Oslo

Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.

Novo!!: Norveška in Oslo · Poglej več »

Otočje Vega

Vegaøyan (norveško) ali otočje Vega je skupina otokov v Norveškem morju, ki približno ustreza občini Vega.

Novo!!: Norveška in Otočje Vega · Poglej več »

Otok Petra I.

Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.

Novo!!: Norveška in Otok Petra I. · Poglej več »

Padavinska senca

Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).

Novo!!: Norveška in Padavinska senca · Poglej več »

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Novo!!: Norveška in Parlament · Poglej več »

Parlamentarni sistem

Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.

Novo!!: Norveška in Parlamentarni sistem · Poglej več »

Petroglif

Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.

Novo!!: Norveška in Petroglif · Poglej več »

Pisana žaba

Pisana žaba (Pelophylax lessonae) je vrsta evropske žabe iz rodu pravih žab.

Novo!!: Norveška in Pisana žaba · Poglej več »

Pismenost

url-status.

Novo!!: Norveška in Pismenost · Poglej več »

Polarna lisica

Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.

Novo!!: Norveška in Polarna lisica · Poglej več »

Porsanger

Porsanger (severnosamijsko Porsáŋgu; kvensko Porsanki) je občina v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Porsanger · Poglej več »

Predsednik vlade Norveške

Predsednik vlade Norveške (kar se neposredno prevede v »državni minister«) je vodja vlade Kraljevine Norveške.

Novo!!: Norveška in Predsednik vlade Norveške · Poglej več »

Pristaniška četrt Bryggen

Pristaniška četrt Bryggen, znana tudi kot Tyskebryggen (norveško za nemški dok), je niz poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu Bergen na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Pristaniška četrt Bryggen · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Norveška in Protestantizem · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Norveška in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Referendum

Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.

Novo!!: Norveška in Referendum · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Novo!!: Norveška in Reformacija · Poglej več »

Rjavi medved

Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.

Novo!!: Norveška in Rjavi medved · Poglej več »

Rogaland

Rogaland je okrožje regije Zahodna Norveška, ki meji na Severno morje na zahodu in okraje Vestland na severu, Vestfold og Telemark na vzhodu ter Agder na vzhodu in jugovzhodu.

Novo!!: Norveška in Rogaland · Poglej več »

Roman

Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.

Novo!!: Norveška in Roman · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Norveška in Rusija · Poglej več »

Sami

Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.

Novo!!: Norveška in Sami · Poglej več »

Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.

Novo!!: Norveška in Saudova Arabija · Poglej več »

Sør-Trøndelag

je bila norveška administrativna regija (fylke), ki je mejila na Nord-Trøndelag, Møre og Romsdal, Oppland in Hedmark.

Novo!!: Norveška in Sør-Trøndelag · Poglej več »

Schengenski sporazum

Države, ki izvajajo Schengenski sporazum (države podpisnice, ki sporazuma še ne izvajajo so obarvane zeleno) Avstriji Schengenski sporazum oziroma "Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah" je mednarodni sporazum med evropskimi državami, večinoma članicami Evropske unije, ki je uveljavil ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah na schengenskem območju, gibanje oseb in prestop notranjih mej, okrepljeno sodelovanje med policijami in carinami držav podpisnic sporazuma in nadzor ter način prestopanja na zunanjih mejah tega območja.

Novo!!: Norveška in Schengenski sporazum · Poglej več »

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Norveška in Schleswig-Holstein · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Norveška in Severna Amerika · Poglej več »

Severna Evropa

Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.

Novo!!: Norveška in Severna Evropa · Poglej več »

Severni medved

Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).

Novo!!: Norveška in Severni medved · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Norveška in Severno morje · Poglej več »

Seznam norveških kraljev

To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol.

Novo!!: Norveška in Seznam norveških kraljev · Poglej več »

Simbol

Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.

Novo!!: Norveška in Simbol · Poglej več »

Skalne rezbarije v Alti

Skalne rezbarije v Alti (Helleristningene i Alta) so v in okoli občine Alta v okrožju Troms og Finnmark na severu Norveške.

Novo!!: Norveška in Skalne rezbarije v Alti · Poglej več »

Skandinavski polotok

Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.

Novo!!: Norveška in Skandinavski polotok · Poglej več »

Skandinavsko gorovje

Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.

Novo!!: Norveška in Skandinavsko gorovje · Poglej več »

Skien

je mesto in občina v administrativni regiji Telemark na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Skien · Poglej več »

Sogn og Fjordane

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Møre og Romsdal, Oppland, Buskerud in Hordaland.

Novo!!: Norveška in Sogn og Fjordane · Poglej več »

Sognefjord

Sognefjord ali Sognefjorden (urbano vzhodnonorveško, z vzdevkom Kralj fjordov (Fjordenes konge), je največji in najgloblji fjord na Norveškem. Je v okrožju Vestland na zahodu Norveške in se razteza 205 kilometrov v notranjost od oceana do majhne vasice Skjolden v občini Luster. Fjord je dal ime okoliškemu okrožju Sogn. Ime je povezano z norveško besedo súg- za 'sesati', verjetno zaradi valovanja ali sesanja plimskih tokov na ustju fjorda.

Novo!!: Norveška in Sognefjord · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Norveška in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Norveška in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Stavanger

Stavanger je mesto in občina na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Stavanger · Poglej več »

Steinkjer

Steinkjer je mesto in občina v administrativni regiji Trøndelag na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Steinkjer · Poglej več »

Struvejev geodetski lok

Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.

Novo!!: Norveška in Struvejev geodetski lok · Poglej več »

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Novo!!: Norveška in Suverenost · Poglej več »

Svalbard

Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.

Novo!!: Norveška in Svalbard · Poglej več »

Telemark

Telemark je tradicionalna regija, nekdanje okrožje in sedanji volilni okraj na južnem Norveškem.

Novo!!: Norveška in Telemark · Poglej več »

Trøndelag

Trøndelag (urbano vzhodnonorveško; južnosamijsko Trööndelage) je okrožje v osrednjem delu Norveške.

Novo!!: Norveška in Trøndelag · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Norveška in Tretji rajh · Poglej več »

Troms

ali Romsa je nekdanja norveška administrativna regija (fylke), ki meji na nekdanje okrožje Finnmark na severovzhodu in Nordland na jugozahodu.

Novo!!: Norveška in Troms · Poglej več »

Troms og Finnmark

Troms og Finnmark (norveško:; severni sami Romsa ja Finnmárku; kven Tromssa ja Finmarkku; Tromssa ja Finnmark, lit. Troms in Finnmark) je okrožje v razpadu na severu Norveške, ki je bilo ustanovljeno 1.

Novo!!: Norveška in Troms og Finnmark · Poglej več »

Tromsø

Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu. Mesto leži na otoku Tromsøya, ta pa v prelivu Tromsøysundet, tik ob kopnem severne Norveške. Celinsko predmestje Tromsdalen je s središčem mesta na Tromsøyi povezano z mostom Tromsø in predorom Tromsøysund. Predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya je s središčem mesta povezano z mostom Sandnessund. Mesto s površino 21,25 kvadratnih kilometrov ima (2017) 64.448 prebivalcev, kar daje mestu gostoto prebivalstva 3033 prebivalcev na kvadratni kilometer. Središče mesta (na Tromsøyi) ima 38.980 prebivalcev. Celinski del mesta, Tromsdalen, ima 16.787 prebivalcev, predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya pa 8681 prebivalcev. Najbolj naseljeno mesto severno od Tromsøja na Norveškem je Alta s 15.094 prebivalci (2017), zaradi česar je Tromsø zelo veliko mesto za ta obsežen podeželski severni del Norveške in najsevernejše mesto na svetu z več kot 20.000 prebivalci. Je največje urbano območje na severu Norveške in tretje največje severno od arktičnega kroga kjerkoli na svetu (za Murmanskom in Norilskom). Največji delodajalki v mestu sta Univerza Tromsø (UiT) in Univerzitetna bolnišnica Severne Norveške. V Tromsøju ima svoj sedež tudi Norveški polarni inštitut. Observatorij Northern Lights je bil ustanovljen leta 1928 in dve podjetji, povezani s Kongsberg Gruppen, zbirata satelitske podatke iz vesolja z uporabo observatorija. Ribiška industrija je zelo pomembna. Norveški Norges Råfisklag in Norges sjømatråd (svet za morsko hrano) imata sedež v Tromsøju. Sparebanken Nord-Norge ima tudi svoj sedež v mestu. Poleg tega ima tukaj sedež tudi "Skatt nord", agencija norveške davčne uprave. Mesto je toplejše od večine drugih krajev na isti zemljepisni širini zaradi učinka Zalivskega toka. Podnebje je celo blažje kot kraji, ki so veliko južneje od njega drugod po svetu, na primer v Hudsonovem zalivu in na Daljnem vzhodu Rusije, s toplovodnim tokom, ki kljub zelo visoki zemljepisni širini omogoča razmeroma mile zime in rast dreves. V središču mesta Tromsø je največ starih lesenih hiš na severu Norveške, najstarejša hiša je iz leta 1789. Mesto je kulturno središče svoje regije, saj poleti poteka več festivalov. Torbjørn Brundtland in Svein Berge iz elektronskega dua Röyksopp ter Lene Marlin sta odraščala in začela kariero v Tromsøju. Znani elektronski glasbenik Geir Jenssen prav tako prihaja iz Tromsøja.

Novo!!: Norveška in Tromsø · Poglej več »

Trondheim

Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Trondheim · Poglej več »

Tysfjord

Tysfjord (norveško) ali Divtasvuodna (Lule Sami)je nekdanja občina v okrožju Nordland na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Tysfjord · Poglej več »

Urneška lesena cerkev

Urneška lesena cerkev (Urnes stavkyrkje) je lesena cerkev iz 12.

Novo!!: Norveška in Urneška lesena cerkev · Poglej več »

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Novo!!: Norveška in Ustava · Poglej več »

Ustavna monarhija

Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).

Novo!!: Norveška in Ustavna monarhija · Poglej več »

Vadsø

(Čáhcesuolu v jeziku severnih Samov, Vesisaari v finščini) je mesto in občina v administrativni regiji Finnmark na Norveškem.

Novo!!: Norveška in Vadsø · Poglej več »

Vest-Agder

(Zahodni Adger) je norveška administrativna regija (fylke), ki na uahodu meji na Rogaland, na vzhodu pa na Aust-Agder.

Novo!!: Norveška in Vest-Agder · Poglej več »

Vestfold

je norveška administrativna regija (fylke).

Novo!!: Norveška in Vestfold · Poglej več »

Vestfold og Telemark

Vestfold og Telemark (urbano vzhodnonorveško;  'Vestfold in Telemark') je norveško okrožje v fazi razpada.

Novo!!: Norveška in Vestfold og Telemark · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Novo!!: Norveška in Vikingi · Poglej več »

Volk

Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.

Novo!!: Norveška in Volk · Poglej več »

Zahodna Norveška

Zahodna Norveška (norveško Vestlandet, Vest-Norge; Vest-Noreg) je geografska regija ob atlantski obali južne Norveške.

Novo!!: Norveška in Zahodna Norveška · Poglej več »

Zahodnoevropska unija

Zastava Zahodnoevropske unije Zahodnoevropska unija (Western European Union - WEU) je bila politična organizacija držav Zahodne Evrope, ustanovljena v namen izvajanja določil sporazuma iz Bruslja iz leta 1948.

Novo!!: Norveška in Zahodnoevropska unija · Poglej več »

Zalivski tok

Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.

Novo!!: Norveška in Zalivski tok · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Norveška in Združene države Amerike · Poglej več »

Zunanja politika

Zunanja politika je dejavnost države, s katero ta uveljavlja svoje interese v mednarodni skupnosti.

Novo!!: Norveška in Zunanja politika · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kongeriket Noreg, Kongeriket Norge, Kraljevina Norveška, Noreg, Norge.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »