113 odnosi: Alfred Sisley, Anatolija, Angleška državljanska vojna, Anglikanizem, Apnenec, Auguste Renoir, Avantgarda, Barbar, Belgi, Bitka pri Hastingsu, Caen, Calvados (departma), Calvados (pijača), Camille Pissarro, Cherbourg-Octeville, Claude Monet, Dieppe, Drugo francosko cesarstvo, Eure (departma), Falaise, Calvados, Filip II. Francoski, Fosil, Francija, Francoska Tretja republika, Francoske verske vojne, Franki, Gaj Julij Cezar, Galci, Georges Braque, Germani, Gozd, Granit, Gustave Courbet, Gustave Flaubert, Guy de Maupassant, Henrik III. Angleški, Impresija, vzhajajoče sonce (Monet), Impresionizem, Irska, Ivan Brez dežele, Ivana Orleanska, Jabolčno vino, Jamske poslikave, Jean-François Millet, Jean-Paul Marat, Jumièges, Kalvinizem, Kamamber, Kanada, Kanalski otoki, ..., Kanarski otoki, Karel Veliki, Kelti, Klif, Klodvik I., Kraljevina Sicilija, Krščanstvo, Križarske države, Križarske vojne, Kvartar, Le Havre, Loara, Louisiana, Manche, Marcel Duchamp, Mayenne (departma), Meander, Misisipi, Mont Saint-Michel, Napoleonske vojne, New Orleans, Normani, Nova Škotska, Novi svet, Octave Mirbeau, Operacija Jubilee, Operacija Overlord, Orderik Vitalis, Orne (departma), Pablo Picasso, Pariz, Paul Gauguin, Prvo Francosko cesarstvo, Québec (mesto), Reformacija, René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, Rimska cesta, Robert Guiscard, Rogerij I. Sicilski, Romantika, Rouen, Sarthe (departma), Sasi, Seine-Maritime, Sena, Simbolizem (umetnost), Slikar, Soma, Spodnja Normandija, Stoletna vojna, Sveta dežela, Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja, Théodore Géricault, Tomaž Becket, Vazal, Velika jezera, Velika listina svoboščin, Victor Hugo, Vikingi, Viljem Osvajalec, Vojvodina, Wales, Zgornja Normandija. Razširi indeks (63 več) »
Alfred Sisley
Alfred Sisley, britansko-francoski impresionistični krajinski slikar, * 30. oktober 1839, Pariz, † 29. januar 1899, Moret-sur-Loing.
Novo!!: Normandija in Alfred Sisley · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Normandija in Anatolija · Poglej več »
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Novo!!: Normandija in Angleška državljanska vojna · Poglej več »
Anglikanizem
Anglikanízem je cerkveni nauk in verska skupnost anglikanske cerkve.
Novo!!: Normandija in Anglikanizem · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Normandija in Apnenec · Poglej več »
Auguste Renoir
Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.
Novo!!: Normandija in Auguste Renoir · Poglej več »
Avantgarda
Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je originalno vojaški izraz, ki se pogosto uporablja v umetnosti in politiki.
Novo!!: Normandija in Avantgarda · Poglej več »
Barbar
Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.
Novo!!: Normandija in Barbar · Poglej več »
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Novo!!: Normandija in Belgi · Poglej več »
Bitka pri Hastingsu
V bitki pri Hastingsu v južni Angliji, danes pri kraju Battle v Vzhodnem Sussexu, sta se spopadli anglosaška vojska pod poveljstvom kralja Harolda II. in vojska normanskih napadalcev pod poveljstvom normanskega vojvode Viljema II. Zmagali so Normani in njihov vodja je postal angleški kralj Viljem I., imenovan Viljem Osvajalec.
Novo!!: Normandija in Bitka pri Hastingsu · Poglej več »
Caen
Caen je glavno mesto in občina severozahodne francoske regije Spodnje Normandije, prefektura departmaja Calvados.
Novo!!: Normandija in Caen · Poglej več »
Calvados (departma)
Calvados (oznaka 14) je departma v Franciji v regiji Spodnji Normandiji.
Novo!!: Normandija in Calvados (departma) · Poglej več »
Calvados (pijača)
Calvados je jabolčno žganje iz francoske regije Spodnja Normandija.
Novo!!: Normandija in Calvados (pijača) · Poglej več »
Camille Pissarro
Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas v Deviških otokih, † 13. november 1903, Pariz.
Novo!!: Normandija in Camille Pissarro · Poglej več »
Cherbourg-Octeville
Cherbourg-Octeville (nekdanji Cherbourg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.
Novo!!: Normandija in Cherbourg-Octeville · Poglej več »
Claude Monet
Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.
Novo!!: Normandija in Claude Monet · Poglej več »
Dieppe
Grad - muzej, Dieppe Dieppe je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, podprefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Normandija in Dieppe · Poglej več »
Drugo francosko cesarstvo
Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.
Novo!!: Normandija in Drugo francosko cesarstvo · Poglej več »
Eure (departma)
Eure (oznaka 27) je departma v severni Franciji, imenovan po reki Eure, ki teče skozenj.
Novo!!: Normandija in Eure (departma) · Poglej več »
Falaise, Calvados
Falaise je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije.
Novo!!: Normandija in Falaise, Calvados · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Normandija in Filip II. Francoski · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Normandija in Fosil · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Normandija in Francija · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Normandija in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Novo!!: Normandija in Francoske verske vojne · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Normandija in Franki · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Normandija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Normandija in Galci · Poglej več »
Georges Braque
Georges Braque, francoski slikar in grafik, * 13. maj 1882, Argenteuil (departma Val-d'Oise), † 31. avgust 1963, Pariz.
Novo!!: Normandija in Georges Braque · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Normandija in Germani · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Normandija in Gozd · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Normandija in Granit · Poglej več »
Gustave Courbet
Jean Désiré Gustave Courbet (francoko; 10. junij 1819 - 31. december 1877) je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19.
Novo!!: Normandija in Gustave Courbet · Poglej več »
Gustave Flaubert
Gustave Flaubert (flobêr), francoski pisatelj, * 12. december 1821, Rouen, Francija, † 8. maj 1880, Canteleu, Francija.
Novo!!: Normandija in Gustave Flaubert · Poglej več »
Guy de Maupassant
Henri René Albert Guy de Maupassant, francoski pisatelj, * 5. avgust 1850, Tourville sur Arques, Francija, † 6. julij 1893, Pariz, Francija.
Novo!!: Normandija in Guy de Maupassant · Poglej več »
Henrik III. Angleški
Henrik III., angleški kralj, * 1. oktober 1207, Winchester, Hampshire, † 16. november 1272.
Novo!!: Normandija in Henrik III. Angleški · Poglej več »
Impresija, vzhajajoče sonce (Monet)
Impression, soleil levant Impresija, vzhajajoče sonce (francosko: Impression, soleil levant) je slika francoskega slikarja Clauda Moneta in je simbol impresionističnega slikarstva.
Novo!!: Normandija in Impresija, vzhajajoče sonce (Monet) · Poglej več »
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Novo!!: Normandija in Impresionizem · Poglej več »
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Normandija in Irska · Poglej več »
Ivan Brez dežele
Ivan Brez dežele (tudi Janez Brez dežele), angleški kralj, * 24. december 1167, † 18/19. oktober 1216.
Novo!!: Normandija in Ivan Brez dežele · Poglej več »
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Novo!!: Normandija in Ivana Orleanska · Poglej več »
Jabolčno vino
Jabolčno vino (znano tudi pod angleško tujko cider) je pijača, izdelana iz jabolk po posebnem tehnološkem postopku.
Novo!!: Normandija in Jabolčno vino · Poglej več »
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.
Novo!!: Normandija in Jamske poslikave · Poglej več »
Jean-François Millet
Jean-François Millet (francosko); * 4. oktober 1814, † 20. januar 1875.
Novo!!: Normandija in Jean-François Millet · Poglej več »
Jean-Paul Marat
Jean Paul Marat (francosko:; 24 May 1743 – 13 July 1793), je bil francoski teoretik, znanstvenik in fizik.
Novo!!: Normandija in Jean-Paul Marat · Poglej več »
Jumièges
Jumièges je naselje in občina v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severozahodni Franciji.
Novo!!: Normandija in Jumièges · Poglej več »
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Novo!!: Normandija in Kalvinizem · Poglej več »
Kamamber
Kamambêr je mehak francoski sir z belo plemenito plesnijo.
Novo!!: Normandija in Kamamber · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Normandija in Kanada · Poglej več »
Kanalski otoki
Glavni Kanalski otoki Rokavski preliv z otokoma Jersey in Guernsey Prelívski otóki ali Kanálski otóki (angleško Channel Islands) so skupina britanskih otokov ob francoski obali Normandije v Rokavskem prelivu, zahodno od polotoka Cotentin.
Novo!!: Normandija in Kanalski otoki · Poglej več »
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Novo!!: Normandija in Kanarski otoki · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Normandija in Karel Veliki · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Normandija in Kelti · Poglej več »
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Novo!!: Normandija in Klif · Poglej več »
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Novo!!: Normandija in Klodvik I. · Poglej več »
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Novo!!: Normandija in Kraljevina Sicilija · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Normandija in Krščanstvo · Poglej več »
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Novo!!: Normandija in Križarske države · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Normandija in Križarske vojne · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Normandija in Kvartar · Poglej več »
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Novo!!: Normandija in Le Havre · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Normandija in Loara · Poglej več »
Louisiana
Louisiana (izgovor ali, francosko Louisiane, izgovor) je ena južnih zveznih držav ZDA.
Novo!!: Normandija in Louisiana · Poglej več »
Manche
Manche (oznaka 50) je francoski departma v regiji Spodnji Normandiji.
Novo!!: Normandija in Manche · Poglej več »
Marcel Duchamp
Henri-Robert-Marcel Duchamp, francoski slikar, kipar, šahist in pisatelj, * 28. julij 1887, Blainville-Crevon, Francija, † 2. oktober 1968, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Novo!!: Normandija in Marcel Duchamp · Poglej več »
Mayenne (departma)
Mayenne (oznaka 53) je francoski departma, imenovan po reki Mayenne, ki teče skozenj.
Novo!!: Normandija in Mayenne (departma) · Poglej več »
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Novo!!: Normandija in Meander · Poglej več »
Misisipi
Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.
Novo!!: Normandija in Misisipi · Poglej več »
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Novo!!: Normandija in Mont Saint-Michel · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Normandija in Napoleonske vojne · Poglej več »
New Orleans
New Orleans je pomembno pristanišče v Združenih državah in največje mesto v Louisiani.
Novo!!: Normandija in New Orleans · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Normandija in Normani · Poglej več »
Nova Škotska
Nova Škotska (latinsko: Nova Scotia (izvirno ime), gelsko: Alba Nuadh, francosko: Nouvelle-Écosse) je provinca na jugovzhodni obali Kanade.
Novo!!: Normandija in Nova Škotska · Poglej več »
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Novo!!: Normandija in Novi svet · Poglej več »
Octave Mirbeau
Octave Mirbeau, francoski pisatelj, novinar, pisec pamfletov, dramatik, romanopisec in umetniški kritik, * 16. februar 1848, Trévières, † 16. februar 1917), Pariz.
Novo!!: Normandija in Octave Mirbeau · Poglej več »
Operacija Jubilee
Operacija Jubilee (tudi Napad na Dieppe oz. Bitka za Dieppe) je bila zavezniška vojaška operacija, katere osnovni cilj je bilo načrtovano zavzetje francoskega pristanišča Dieppe, ter uničenje obalnih topniških baterij.
Novo!!: Normandija in Operacija Jubilee · Poglej več »
Operacija Overlord
Operacija Overlord ali operacija Neptun je bila največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja, katere namen je bilo odprtje že dolgo pričakovane druge fronte, ki bi razbremenila rusko- nemško vzhodno fronto, ter hkrati obkoliti tretji rajh.
Novo!!: Normandija in Operacija Overlord · Poglej več »
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Novo!!: Normandija in Orderik Vitalis · Poglej več »
Orne (departma)
Orne (oznaka 61) je francoski departma, imenovan po reki Orne, ki teče skozenj.
Novo!!: Normandija in Orne (departma) · Poglej več »
Pablo Picasso
Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.
Novo!!: Normandija in Pablo Picasso · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Normandija in Pariz · Poglej več »
Paul Gauguin
Eugène Henri Paul Gauguin, francoski slikar, * 7. junij 1848, Pariz, Francija, † 8. maj 1903, Atuana Hiva-Oa, Polinezija.
Novo!!: Normandija in Paul Gauguin · Poglej več »
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Novo!!: Normandija in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »
Québec (mesto)
Québec ali Quebec, tudi Quebec City ali Québec City (Québec / Ville de Québec), je mesto v Kanadi in glavno mesto pokrajine Québec.
Novo!!: Normandija in Québec (mesto) · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Normandija in Reformacija · Poglej več »
René Robert Cavelier, Sieur de La Salle
René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, francoski trgovec in raziskovalec, * 22. november 1643, Rouen, Normandija, Francija, † 19. marec 1687, blizu današnjega mesta Huntsville, Teksas, ZDA.
Novo!!: Normandija in René Robert Cavelier, Sieur de La Salle · Poglej več »
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Novo!!: Normandija in Rimska cesta · Poglej več »
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Novo!!: Normandija in Robert Guiscard · Poglej več »
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Novo!!: Normandija in Rogerij I. Sicilski · Poglej več »
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Novo!!: Normandija in Romantika · Poglej več »
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Normandija in Rouen · Poglej več »
Sarthe (departma)
Sarthe (oznaka 72) je francoski departma, imenovan po reki Sarthe, ki teče skozenj.
Novo!!: Normandija in Sarthe (departma) · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Normandija in Sasi · Poglej več »
Seine-Maritime
Seine-Maritime (oznaka 76) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po reki Seni, ki teče skozenj.
Novo!!: Normandija in Seine-Maritime · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Normandija in Sena · Poglej več »
Simbolizem (umetnost)
''La Vetta,'' 1912, manifest italijanskega simbolističnega gibanja slikarja Cesareja Saccaggija iz Tortone. V drugi polovici 19.
Novo!!: Normandija in Simbolizem (umetnost) · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Normandija in Slikar · Poglej več »
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Novo!!: Normandija in Soma · Poglej več »
Spodnja Normandija
Spodnja Normandija (francosko Basse-Normandie) je bila do leta 2015severozahodna francoska regija ob Rokavskem prelivu.
Novo!!: Normandija in Spodnja Normandija · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Normandija in Stoletna vojna · Poglej več »
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Novo!!: Normandija in Sveta dežela · Poglej več »
Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja
Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja (redovno ime), rojena kot Marija Frančiška Terezija Martin, sicer pa znana tudi kot Sveta Terezija iz Lisieuxa in Mala cvetka, francoska karmeličanka, svetnica in cerkvena učiteljica, * 2. januar 1873, Alençon, Francija, † 30. september 1897, Lisieux, Francija.
Novo!!: Normandija in Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja · Poglej več »
Théodore Géricault
Jean-Louis André Théodore Géricault, francoski romantični slikar in litograf, * 26. september 1791, Rouen, Francija, † 26. januar, 1824, Pariz, Francija.
Novo!!: Normandija in Théodore Géricault · Poglej več »
Tomaž Becket
Tomaž Becket (znan tudi kot sveti Tomaž Canterburyjski, Thomas of London in pozneje Thomas à Becket Barlow Thomas Becket pp. 11–12; rojen 21. decembra okoli 1119 (ali 1120), umrl 29. decembra 1170) je bil canterburyjski nadškof od 1162 do umora leta 1170.
Novo!!: Normandija in Tomaž Becket · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Normandija in Vazal · Poglej več »
Velika jezera
Velika jezera iz vesolja Velika jezera (angleško The Great Lakes) so skupina petih velikih jezer ob meji oz.
Novo!!: Normandija in Velika jezera · Poglej več »
Velika listina svoboščin
Magna Carta Velika listina svoboščin (ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.
Novo!!: Normandija in Velika listina svoboščin · Poglej več »
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Novo!!: Normandija in Victor Hugo · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Normandija in Vikingi · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Normandija in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Novo!!: Normandija in Vojvodina · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Normandija in Wales · Poglej več »
Zgornja Normandija
Zgornja Normandija (francosko Haute-Normandie) je bila do leta 2015severna francoska regija ob Rokavskem prelivu.
Novo!!: Normandija in Zgornja Normandija · Poglej več »