Hitreje kot brskalnik!
72 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Andronik II. Paleolog, Apostolska dela, Atene, Azija (rimska provinca), İzmir, Bath, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Delsko-atiška pomorska zveza, Egejsko morje, Erizistrat, Eugène Delacroix, Eumen II., Galatija (rimska provinca), Genova, Genovska republika, George Noel Gordon Byron, Grčija, Grščina, Grška osamosvojitvena vojna, Grško-turška vojna, Herodot, Hipokrat (geometer), Homer, Jonci, Jonska zveza, Konstantin IX. Monomah, Konstantinos Kanaris, Kreta, Krištof Kolumb, Latinsko cesarstvo, Lemnos, Lezbos, Mastika, Minojska doba, Mozaik, Nea Moni, Nekropola, Neolitik, Oinopid, Oljčno olje, Osmansko cesarstvo, Pavzanij (geograf), Peloponeška vojna, Perzej Makedonski, Perzijci, ..., Plinij starejši, Pokol na Hiosu, Pokol na Hiosu (Delacroix), Potres, Prefektura, Prva balkanska vojna, Prva križarska vojna, Prva svetovna vojna, Psara, Rimsko cesarstvo, Samos, Seznam suverenih držav, Sgraffito, Solon, Strabon, Sveti Luka, Sveti Pavel, Tit Livij, Tretja makedonska vojna, Tukidid, Turki, Victor Hugo. Razširi indeks (22 več) »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Hios in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Hios in Aleksander Veliki · Poglej več »
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Novo!!: Hios in Andronik II. Paleolog · Poglej več »
Apostolska dela
Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.
Novo!!: Hios in Apostolska dela · Poglej več »
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Novo!!: Hios in Atene · Poglej več »
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Novo!!: Hios in Azija (rimska provinca) · Poglej več »
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: Hios in İzmir · Poglej več »
Bath
Bath je mesto v grofiji Somerset v jugozahodnem delu Anglije Leži 156 km zahodno od Londona in 21 km jugovzhodno od Bristola.
Novo!!: Hios in Bath · Poglej več »
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Novo!!: Hios in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Hios in Beneška republika · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Hios in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Hios in Bronasta doba · Poglej več »
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Novo!!: Hios in Delsko-atiška pomorska zveza · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Hios in Egejsko morje · Poglej več »
Erizistrat
Erizistrat, starogrški anatom in zdravnik, * ok 304 pr. n. št., otok Ios, Grčija, † ok.
Novo!!: Hios in Erizistrat · Poglej več »
Eugène Delacroix
Ferdinand Victor Eugène Delacroix, francoski slikar ter pripadnik romantike, * 26 april 1798, Charenton-Saint-Maurice, Francija, † 1863, Pariz, Francija.
Novo!!: Hios in Eugène Delacroix · Poglej več »
Eumen II.
Eumen II. (grško) z vzdevkom Soter (Rešitelj) je bil v letih 197 pr.
Novo!!: Hios in Eumen II. · Poglej več »
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Novo!!: Hios in Galatija (rimska provinca) · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Hios in Genova · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: Hios in Genovska republika · Poglej več »
George Noel Gordon Byron
George Noel Gordon Byron, šesti baron Byron Rochdaleski (tudi lord Byron), angleški pesnik, * 22. januar 1788, London, † 19. april 1824, Mesolóngi, Grčija.
Novo!!: Hios in George Noel Gordon Byron · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Hios in Grčija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Hios in Grščina · Poglej več »
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Hios in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Novo!!: Hios in Grško-turška vojna · Poglej več »
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Novo!!: Hios in Herodot · Poglej več »
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Novo!!: Hios in Hipokrat (geometer) · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Hios in Homer · Poglej več »
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Novo!!: Hios in Jonci · Poglej več »
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Novo!!: Hios in Jonska zveza · Poglej več »
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Novo!!: Hios in Konstantin IX. Monomah · Poglej več »
Konstantinos Kanaris
Konstantinos Kanaris, v slovenščini tudi Konstantin Kanaris (grško: Κωνσταντίνος Κανάρης), grški admiral in politik, * 1790, Psara, † 1877, Atene.
Novo!!: Hios in Konstantinos Kanaris · Poglej več »
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Novo!!: Hios in Kreta · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Hios in Krištof Kolumb · Poglej več »
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Novo!!: Hios in Latinsko cesarstvo · Poglej več »
Lemnos
Lemnos (Λήμνος, Limnos) je grški otok v severnem delu Egejskega morja, približno na polovici razdalje med goro Atos in turško obalo.
Novo!!: Hios in Lemnos · Poglej več »
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Novo!!: Hios in Lezbos · Poglej več »
Mastika
Mastika (znanstveno ime Pistacia lentiscus) je zimzelen grm ali nizko drevo iz družine rujevk, ki zraste do 4 m višine.
Novo!!: Hios in Mastika · Poglej več »
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Novo!!: Hios in Minojska doba · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Hios in Mozaik · Poglej več »
Nea Moni
Nea Moni (grško Νέα Μονή, Néa Moní, slovensko Novi samostan) je samostan iz 11.
Novo!!: Hios in Nea Moni · Poglej več »
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Novo!!: Hios in Nekropola · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Hios in Neolitik · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Hios in Oinopid · Poglej več »
Oljčno olje
Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).
Novo!!: Hios in Oljčno olje · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Hios in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Novo!!: Hios in Pavzanij (geograf) · Poglej več »
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Novo!!: Hios in Peloponeška vojna · Poglej več »
Perzej Makedonski
Perzej (grško, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Hios in Perzej Makedonski · Poglej več »
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Novo!!: Hios in Perzijci · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Hios in Plinij starejši · Poglej več »
Pokol na Hiosu
Pokol na Hiosu (v grščini: Η σφαγή της Χίου, grška izgovorjava) je bil poboj več deset tisoč Grkov s strani osmanskih čet med grško vojno za neodvisnost leta 1822 na otoku Hios.
Novo!!: Hios in Pokol na Hiosu · Poglej več »
Pokol na Hiosu (Delacroix)
Pokol na Hiosu (francosko Scène des massacres de Scio) je druga večja oljna slika francoskega umetnikaEugènea Delacroixa.
Novo!!: Hios in Pokol na Hiosu (Delacroix) · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Hios in Potres · Poglej več »
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Novo!!: Hios in Prefektura · Poglej več »
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Novo!!: Hios in Prva balkanska vojna · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Hios in Prva križarska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hios in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Psara
Psara (grško Ψαρά) je grški otok v Egejskem morju.
Novo!!: Hios in Psara · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Hios in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Novo!!: Hios in Samos · Poglej več »
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Novo!!: Hios in Seznam suverenih držav · Poglej več »
Sgraffito
Češkem Fasada palače Palazzo Massimo Istoriato v Rimu; avtorja Polidoro da Caravaggio in Maturino da Firenze, 1523. Sgrafitto na nekdanji lekarni v mestu Kladno (Češka republika) Detajl sgrafitta lekarne v Kladnem Segoviji Detajl sgrafitta Privat-Livemonta (Institut Diderot, Bruselj) Sgraffito ali vrezanka (ital. sgraffiare – spraskati, ostrgati) je zidna slikarska tehnika, ki je predvsem primerna za dekoracijo fasad, uporablja pa se tudi za dekoracijo notranjosti tako javnih kot zasebnih objektov.
Novo!!: Hios in Sgraffito · Poglej več »
Solon
Sólon (638 - 558 pr. n. št.), starogrški politik, arhont, zakonodajalec-reformator in lirski pesnik, Atene, Grčija.
Novo!!: Hios in Solon · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Hios in Strabon · Poglej več »
Sveti Luka
Luka Evangelist je svetnik, ki je po stari krščanski tradiciji napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela.
Novo!!: Hios in Sveti Luka · Poglej več »
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Novo!!: Hios in Sveti Pavel · Poglej več »
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Novo!!: Hios in Tit Livij · Poglej več »
Tretja makedonska vojna
Tretja makedonska vojna (171-168 pr. n. št.) je bila vojna med Rimsko republiko in kraljem Perzejem Makedonskim.
Novo!!: Hios in Tretja makedonska vojna · Poglej več »
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Novo!!: Hios in Tukidid · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Hios in Turki · Poglej več »
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Novo!!: Hios in Victor Hugo · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ios.
