Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Etilenglikol

Index Etilenglikol

Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.

54 odnosi: Aldehid, Alkalijska kovina, Baza (kemija), Cepivo, Charles Adolphe Wurtz, Destilacija, Eksploziv, Etanol, Eten, Etilenoksid, Formaldehid, Glicerol, Hidroksilni radikal, Hidroliza, Inhibitor, Kalijev hidroksid, Kataliza, Katodna cev, Kemijsko ravnotežje, Keton, Kisik, Kislina, Koligativne lastnosti raztopin, Kondenzator, Korozija, Ledvica, Metanol, Mlečna kislina, Nemčija, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Oksalna kislina, Organska spojina, Osrednje živčevje, Parni tlak, PH, Polieten, Premog, Prva svetovna vojna, Seciranje, Silicijev dioksid, Specifična toplota, Srce, Strjevanje, Tališče, Teratogenost, Veliki voščeni molj, Viskoznost, Vlažnost, ..., Vodik, Vrelišče, Združene države Amerike, 1,4-dioksan. Razširi indeks (4 več) »

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Novo!!: Etilenglikol in Aldehid · Poglej več »

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Novo!!: Etilenglikol in Alkalijska kovina · Poglej več »

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Novo!!: Etilenglikol in Baza (kemija) · Poglej več »

Cepivo

Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.

Novo!!: Etilenglikol in Cepivo · Poglej več »

Charles Adolphe Wurtz

Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.

Novo!!: Etilenglikol in Charles Adolphe Wurtz · Poglej več »

Destilacija

Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.

Novo!!: Etilenglikol in Destilacija · Poglej več »

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Novo!!: Etilenglikol in Eksploziv · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Etilenglikol in Etanol · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Novo!!: Etilenglikol in Eten · Poglej več »

Etilenoksid

Etilenoksid (tudi etox, kratica: EO) je ključni vmesni izdelek pri proizvodnji številnih pomembnih kemikalij.

Novo!!: Etilenglikol in Etilenoksid · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Etilenglikol in Formaldehid · Poglej več »

Glicerol

Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.

Novo!!: Etilenglikol in Glicerol · Poglej več »

Hidroksilni radikal

Skeletni formuli 1-hidroksi-2(''1H'')-piridintiona in njegovega tavtomera Hidroksilni radikal •OH je nevtralna oblika hidroksidnega iona (OH−).

Novo!!: Etilenglikol in Hidroksilni radikal · Poglej več »

Hidroliza

Hidroliza (iz grščine hydro.

Novo!!: Etilenglikol in Hidroliza · Poglej več »

Inhibitor

Inhibitor, zaviralec ali negativni efektor je snov, ki preprečuje ali zavira kak biokemični proces, ali spojina, ki po vezavi na encim prepreči ali upočasni njegovo biološko funkcijo.

Novo!!: Etilenglikol in Inhibitor · Poglej več »

Kalijev hidroksid

Kalijev hidroksid (molekulska formula: KOH) uporabljajo v kemični industriji, pri proizvodnji čistil, gnojil, agrokemikalij, kot razkužilo v kirurgiji, za pridobivanje mehkih kalijevih mil, barvil...Kalijev hidroksid je hidroskopičen, v vodi pa se raztaplja.

Novo!!: Etilenglikol in Kalijev hidroksid · Poglej več »

Kataliza

Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.

Novo!!: Etilenglikol in Kataliza · Poglej več »

Katodna cev

Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.

Novo!!: Etilenglikol in Katodna cev · Poglej več »

Kemijsko ravnotežje

Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.

Novo!!: Etilenglikol in Kemijsko ravnotežje · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Novo!!: Etilenglikol in Keton · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Etilenglikol in Kisik · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Etilenglikol in Kislina · Poglej več »

Koligativne lastnosti raztopin

Koligativne lastnosti raztopin so tiste lastnosti raztopin, ki so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in neodvisne od vrste prisotnih delcev.

Novo!!: Etilenglikol in Koligativne lastnosti raztopin · Poglej več »

Kondenzator

Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.

Novo!!: Etilenglikol in Kondenzator · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Etilenglikol in Korozija · Poglej več »

Ledvica

Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.

Novo!!: Etilenglikol in Ledvica · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Etilenglikol in Metanol · Poglej več »

Mlečna kislina

Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.

Novo!!: Etilenglikol in Mlečna kislina · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Etilenglikol in Nemčija · Poglej več »

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Novo!!: Etilenglikol in Nomenklatura organske kemije IUPAC · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Etilenglikol in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Etilenglikol in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Oksalna kislina

Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.

Novo!!: Etilenglikol in Oksalna kislina · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Novo!!: Etilenglikol in Organska spojina · Poglej več »

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Novo!!: Etilenglikol in Osrednje živčevje · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Etilenglikol in Parni tlak · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Etilenglikol in PH · Poglej več »

Polieten

konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.

Novo!!: Etilenglikol in Polieten · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Etilenglikol in Premog · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Etilenglikol in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seciranje

Seciranje.

Novo!!: Etilenglikol in Seciranje · Poglej več »

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Novo!!: Etilenglikol in Silicijev dioksid · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Etilenglikol in Specifična toplota · Poglej več »

Srce

pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.

Novo!!: Etilenglikol in Srce · Poglej več »

Strjevanje

Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.

Novo!!: Etilenglikol in Strjevanje · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Etilenglikol in Tališče · Poglej več »

Teratogenost

folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

Novo!!: Etilenglikol in Teratogenost · Poglej več »

Veliki voščeni molj

Veliki voščeni molj (znanstveno ime Galleria mellonella) je metuljček, katerega ličinke so pomemben škodljivec v čebeljih panjih.

Novo!!: Etilenglikol in Veliki voščeni molj · Poglej več »

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Novo!!: Etilenglikol in Viskoznost · Poglej več »

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Novo!!: Etilenglikol in Vlažnost · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Etilenglikol in Vodik · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Etilenglikol in Vrelišče · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Etilenglikol in Združene države Amerike · Poglej več »

1,4-dioksan

1,4-Dioksan (kemijska formula: C4H8O2) je brezbarvna spojina, ki se nahaja v spojinah kot so polisorbat, lauret, etoksilarnih alkoholih,...

Novo!!: Etilenglikol in 1,4-dioksan · Poglej več »

Preusmerja sem:

Etandiol, Etilen glikol.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »