Hitreje kot brskalnik!
29 odnosi: Auto Union, Avusrennen 1933, Avusrennen 1934, Bugatti, Bugatti Type 35, Bugatti Type 51, Dirkač, Eifelrennen 1934, Heinrich-Joachim von Morgen, Hermann zu Leiningen, Luftwaffe (Wehrmacht), Messerschmitt Bf 109, Motocikel, Nemci, Prusija, Prva svetovna vojna, Sezona Velikih nagrad 1928, Sezona Velikih nagrad 1930, Sezona Velikih nagrad 1932, Sezona Velikih nagrad 1933, Sezona Velikih nagrad 1934, Velika nagrada Masaryka 1932, Velika nagrada Masaryka 1933, Velika nagrada Masaryka 1934, Velika nagrada Nemčije 1932, 12. marec, 1896, 1940, 2. februar.
Auto Union
Logotip Auto Uniona sezono 1939 Avto znamke Wanderer z logotipom Auto Uniona v Mariboru marca 1959 Auto Union je bila združba štirih največjih nemških avtomobilskih tovarn ustanovljena leta 1932 v Zwickau med veliko gospodarsko krizo.
Novo!!: Ernst Burggaller in Auto Union · Poglej več »
Avusrennen 1933
Avusrennen 1933 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 21. maja 1933 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina pred 170.000 gledalci.
Novo!!: Ernst Burggaller in Avusrennen 1933 · Poglej več »
Avusrennen 1934
Avusrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 27. maja 1934 na nemškem dirkališču AVUS v okolici Berlina.
Novo!!: Ernst Burggaller in Avusrennen 1934 · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: Ernst Burggaller in Bugatti · Poglej več »
Bugatti Type 35
Bugatti Type 35C v dirkaških barvah Bugatti Type 35 je najuspešnejši dirkalnik Bugattija in eden najuspešnejših v zgodovini motošporta.
Novo!!: Ernst Burggaller in Bugatti Type 35 · Poglej več »
Bugatti Type 51
1933 Bugatti Type 51A Bugatti Type 59 Bugatti Type 51 (krajše Bugatti T51 ali Bugatti 51) je serija Bugattijevih dirkalnikov, ki je nasledila slavno serijo Type 35.
Novo!!: Ernst Burggaller in Bugatti Type 51 · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Ernst Burggaller in Dirkač · Poglej več »
Eifelrennen 1934
Eifelrennen 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 3. junija 1934 na nemškem dirkališču Nürburgring.
Novo!!: Ernst Burggaller in Eifelrennen 1934 · Poglej več »
Heinrich-Joachim von Morgen
Heinrich-Joachim von Morgen (tudi Heinrich-Jürgen von Morgen), nemški dirkač, * 1902, Berlin, Nemčija, † 28. maj 1932, Nürburg, Nemčija.
Novo!!: Ernst Burggaller in Heinrich-Joachim von Morgen · Poglej več »
Hermann zu Leiningen
Princ Hermann Viktor Maximilian zu Leiningen, nemški dirkač, * 4. januar 1901, Nemčija, † 29. marec 1971, Nemčija.
Novo!!: Ernst Burggaller in Hermann zu Leiningen · Poglej več »
Luftwaffe (Wehrmacht)
Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.
Novo!!: Ernst Burggaller in Luftwaffe (Wehrmacht) · Poglej več »
Messerschmitt Bf 109
Messerschmitt Bf 109 je bilo nemško lovsko letalo, v aktivni uporabi med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Ernst Burggaller in Messerschmitt Bf 109 · Poglej več »
Motocikel
Motocikel znamke Honda Motocikel je izraz za vozilo na dveh ali tudi treh kolesih.
Novo!!: Ernst Burggaller in Motocikel · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Ernst Burggaller in Nemci · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Ernst Burggaller in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ernst Burggaller in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1928
Sezona Velikih nagrad 1928, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernst Burggaller in Sezona Velikih nagrad 1928 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1930
Sezona Velikih nagrad 1930, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernst Burggaller in Sezona Velikih nagrad 1930 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1932
Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Novo!!: Ernst Burggaller in Sezona Velikih nagrad 1932 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1933
Sezona Velikih nagrad 1933, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernst Burggaller in Sezona Velikih nagrad 1933 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1934
Sezona Velikih nagrad 1934, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Ernst Burggaller in Sezona Velikih nagrad 1934 · Poglej več »
Velika nagrada Masaryka 1932
Velika nagrada Masaryka 1932 je bila triindvajseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Ernst Burggaller in Velika nagrada Masaryka 1932 · Poglej več »
Velika nagrada Masaryka 1933
Velika nagrada Masaryka 1933 je bila devetindvajseta neprvenstvena dirka v sezoni Velikih nagrad 1933.
Novo!!: Ernst Burggaller in Velika nagrada Masaryka 1933 · Poglej več »
Velika nagrada Masaryka 1934
Velika nagrada Masaryka 1934 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v..
Novo!!: Ernst Burggaller in Velika nagrada Masaryka 1934 · Poglej več »
Velika nagrada Nemčije 1932
Velika nagrada Nemčije 1932 je bila tretja in zadnja dirka v Sezoni Velikih nagrad 1932.
Novo!!: Ernst Burggaller in Velika nagrada Nemčije 1932 · Poglej več »
12. marec
12.
Novo!!: Ernst Burggaller in 12. marec · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Ernst Burggaller in 1896 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ernst Burggaller in 1940 · Poglej več »
2. februar
2.
Novo!!: Ernst Burggaller in 2. februar · Poglej več »
