Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Avstro-Ogrska, Bogdan Derč, Bolnišnica, Cerkev sv. Florijana, Ljubljana, Družba svetega Vincencija Pavelskega, Druga svetovna vojna, Elizabeta Bavarska, Etbin Henrik Costa, Ljubljana, Nemci, Ošpice, Pediatrična klinika Ljubljana, Pediatrija, Poljanska cesta, Ljubljana, Prva svetovna vojna, Revolucije leta 1848, Slovenika, Slovenske dežele, Streliška ulica, Ljubljana, Triglav (časnik), Tuberkuloza, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Viljem Kovač.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Bogdan Derč
Bogdan Derč, slovenski zdravnik pediater, * 6. februar 1880, Ljubljana, † 17. oktober 1958, Ljubljana.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Bogdan Derč · Poglej več »
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Bolnišnica · Poglej več »
Cerkev sv. Florijana, Ljubljana
Cerkev sv.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Cerkev sv. Florijana, Ljubljana · Poglej več »
Družba svetega Vincencija Pavelskega
Logotip Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote v Sloveniji. Družba svetega Vincencija Pavelskega je mednarodna katoliška dobrodelna organizacija, ustanovljena leta 1833 v Parizu.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Družba svetega Vincencija Pavelskega · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Elizabeta Bavarska
Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Elizabeta Bavarska · Poglej več »
Etbin Henrik Costa
Etbin Henrik Costa, slovenski bibliograf, pravnik in politik, * 18. oktober 1832, Novo mesto, † 28. januar 1875, Ljubljana.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Etbin Henrik Costa · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Ljubljana · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Nemci · Poglej več »
Ošpice
Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Ošpice · Poglej več »
Pediatrična klinika Ljubljana
SPS Pediatrična klinika je del Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Pediatrična klinika Ljubljana · Poglej več »
Pediatrija
polisomnografski preiskavi Pediatrija (iz in) je veja medicine, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo dojenčkov, otrok in najstnikov.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Pediatrija · Poglej več »
Poljanska cesta, Ljubljana
Poljanska cesta je ena najstarejših in daljših cest na Poljanah v Ljubljani.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Poljanska cesta, Ljubljana · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Slovenika
Slovenika je nacionalna enciklopedija na temo Slovenije in Slovencev, ki je leta 2011 izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Slovenika · Poglej več »
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Slovenske dežele · Poglej več »
Streliška ulica, Ljubljana
Streliška ulica je ena izmed ulic v Ljubljani.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Streliška ulica, Ljubljana · Poglej več »
Triglav (časnik)
Triglav, s podnaslovom Zeitschrift für vaterländische Interessen, je bil časnik, ki je izhajal v Ljubljani od januarja 1865 do septembra 1870 z vmesnim premorom od julija 1866 do januarja 1868.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Triglav (časnik) · Poglej več »
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Tuberkuloza · Poglej več »
Univerzitetni klinični center Ljubljana
400px Univerzitetni klinični center Ljubljana (kratica UKC) je javni zdravstveni zavod, ki »opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost.« Z 8.359 zaposlenimi - od tega 1.410 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.933 (47 %) medicinskih sester - in 2.138 bolniškimi posteljami je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in ena največjih v Srednji Evropi.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Univerzitetni klinični center Ljubljana · Poglej več »
Viljem Kovač
Viljem Kovač, slovenski zdravnik kirurg, * 22. oktober 1830, Ljubljana, † 30. avgust 1888, Trebnje.
Novo!!: Elizabetina otroška bolnišnica in Viljem Kovač · Poglej več »
Preusmerja sem:
Bolnica kraljice Elizabete, Elizabetinum.
