Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Ancona, Angleščina, Češka, Druga svetovna vojna, Feldmaršal, Feldmaršal (Avstro-Ogrska), General konjenice (Avstro-Ogrska), Generalmajor (Avstro-Ogrska), Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska), Major, Nadporočnik, Nemščina, Opava, Podmaršal, Podpolkovnik, Polkovnik, Poročnik, Pour le Mérite, Prva svetovna vojna, Red železne krone, Red rdečega orla, Seznam nemških feldmaršalov druge svetovne vojne, Stotnik, Vojaški red Marije Terezije, 12. februar, 1856, 1941, 9. december.
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Ancona · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Angleščina · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Češka · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Feldmaršal · Poglej več »
Feldmaršal (Avstro-Ogrska)
Feldmaršal (izvirno Feldmarschall, Tábornagy; kratica FM) je bil najvišji generalski čin, ki pa je bil podeljen samo za vojne zasluge.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Feldmaršal (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
General konjenice (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generala konjenice k.u.k. Heera General konjenice (izvirno General der Kavallerie, Lovassági Tábornok; kratica GdK) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je izhajal iz čina Feldzeugmeistra in bil enak činu generala pehote.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in General konjenice (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Generalmajor (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalmajorja k.u.k. Heera Generalmajor (izvirno Generalmajor, Vezérőrnagy; kratica GM) je bil najnižji generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski; vojaški zdravniki so imeli enakovredni čin generalnega štabnega zdravnika (General-Stabsartz) in avditorjii čin general-avditorja (General-Auditor).
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Generalmajor (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalpolkovnika k.u.k. Heera Arthur Arz von Straussenburg (1917). Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst, Vezérezredes; kratica GO) je bil drugi najvišji generalski čin (ter najvišji mirnodobni) v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je bil ustanovljen leta 1915.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Major · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Nadporočnik · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Nemščina · Poglej več »
Opava
Opava je mesto z okoli 55.000 prebivalci (2022) na severu oz.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Opava · Poglej več »
Podmaršal
Podmaršal (tudi feldmaršallajtnant in feldmaršalporočnik; izvirno) je bil generalski čin v avstro-ogrskih oboroženih silah.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Podmaršal · Poglej več »
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Podpolkovnik · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Polkovnik · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Poročnik · Poglej več »
Pour le Mérite
Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Pour le Mérite · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red železne krone
Red železne krone trak odlikovanja Red železne krone (nemško Orden der Eisernen-Krone) je bilo visoko avstro-ogrsko vojaško odlikovanje.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Red železne krone · Poglej več »
Red rdečega orla
Zvezda reda rdečega orla Red rdečega orla (Roter Adlerorden) je bil drugi najvišji viteški red (za redom črnega orla) Kraljevine Prusije, ki ga je 12.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Red rdečega orla · Poglej več »
Seznam nemških feldmaršalov druge svetovne vojne
Seznam nemških generalfeldmaršalov druge svetovne vojne.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Seznam nemških feldmaršalov druge svetovne vojne · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Stotnik · Poglej več »
Vojaški red Marije Terezije
viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in Vojaški red Marije Terezije · Poglej več »
12. februar
12.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in 12. februar · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in 1856 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in 1941 · Poglej več »
9. december
9.
Novo!!: Eduard von Böhm-Ermolli in 9. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Eduard Boehm Ermolli, Eduard Boehm-Ermolli, Eduard Böhm-Ermolli, Eduard Freiherr von Böhm-Ermolli, Eduard von Boehm-Ermolli, Eduard von Böhm Ermolli.
