Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Albert Einstein, Alfa Kentavra, Aršin, Astronomska enota, Bohrov polmer, Centimeter, Decimeter, Dolžina loka, Fizika, Furlong, Geografska milja, Geometrija, Jard, Kentaver (ozvezdje), Kilometer, Komolec, Ladja, Laket, Lorentzeva transformacija, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Mikrometer, Milimeter, Milja, Morska milja, Nanometer, Osnovna enota SI, Palec, Parsek, Planckova dolžina, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Ruski čevelj, Ruski seženj, Seženj, Siriometer, Sopomenka, Sotka, Stadij, Svetlobno leto, Tehnika, Telo (fizika), Vatel, Višina, Vršek, Vrsta (dolžinska mera), ..., Zemlja, Zemljin polmer. Razširi indeks (2 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Dolžina in Albert Einstein · Poglej več »
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Novo!!: Dolžina in Alfa Kentavra · Poglej več »
Aršin
Aršín (rusko арши́н) je stara ruska enota za dolžino, ki nekako odgovarja vatlu, čeprav je krajša za približno 7 cm.
Novo!!: Dolžina in Aršin · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Dolžina in Astronomska enota · Poglej več »
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Novo!!: Dolžina in Bohrov polmer · Poglej več »
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Novo!!: Dolžina in Centimeter · Poglej več »
Decimeter
Decimeter (označba dm) je izpeljana enota za merjenje dolžine, enaka eni desetinki metra (predpona »deci-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/10).
Novo!!: Dolžina in Decimeter · Poglej več »
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Novo!!: Dolžina in Dolžina loka · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Dolžina in Fizika · Poglej več »
Furlong
Fúrlong je britanska enota za merjenje dolžine.
Novo!!: Dolžina in Furlong · Poglej več »
Geografska milja
Geografska milja je enota za merjenje dolžine, določena kot 1 ločna minuta vzdolž Zemljinega ekvatorja, in je enaka približno 1855 m. Enote ne uporabljajo veliko in je v tesni zvezi z mednarodno morsko miljo, ki je bila izvirno določena kot 1 ločna minuta na Zemljinem velikem krogu, danes pa je določena natančno 1852 m. Danska in nemška geografska milja (mil in Meile) sta enaki 4.
Novo!!: Dolžina in Geografska milja · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Dolžina in Geometrija · Poglej več »
Jard
Jard je enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Jard · Poglej več »
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Dolžina in Kentaver (ozvezdje) · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Dolžina in Kilometer · Poglej več »
Komolec
Pri človeku in drugih prvakih je komolčni sklep sinovialni sklep med nadlahtnico v nadlakti ter podlahtnico in koželjnico v podlakti.
Novo!!: Dolžina in Komolec · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Dolžina in Ladja · Poglej več »
Laket
Láket je stara enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Laket · Poglej več »
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Novo!!: Dolžina in Lorentzeva transformacija · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Dolžina in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Dolžina in Meritev · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Dolžina in Merska enota · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Dolžina in Meter · Poglej več »
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Novo!!: Dolžina in Mikrometer · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Dolžina in Milimeter · Poglej več »
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Novo!!: Dolžina in Milja · Poglej več »
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Novo!!: Dolžina in Morska milja · Poglej več »
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Novo!!: Dolžina in Nanometer · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Dolžina in Osnovna enota SI · Poglej več »
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Palec · Poglej več »
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Novo!!: Dolžina in Parsek · Poglej več »
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Novo!!: Dolžina in Planckova dolžina · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Dolžina in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Dolžina in Prostor · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Dolžina in Razdalja · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Dolžina in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Ruski čevelj
Rúski čévelj (rusko фут) je stara ruska enota za dolžino in odgovarja angleškemu imperialnemu čevlju, 1/7 ruskega sežnja ali 0,304800 m.
Novo!!: Dolžina in Ruski čevelj · Poglej več »
Ruski seženj
Rúski séženj (ali саже́нь) je stara ruska enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Ruski seženj · Poglej več »
Seženj
Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Seženj · Poglej več »
Siriometer
Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.
Novo!!: Dolžina in Siriometer · Poglej več »
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Novo!!: Dolžina in Sopomenka · Poglej več »
Sotka
Sotka (- stotinka) je stara ruska enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Sotka · Poglej več »
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Novo!!: Dolžina in Stadij · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Dolžina in Svetlobno leto · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Dolžina in Tehnika · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Dolžina in Telo (fizika) · Poglej več »
Vatel
Vátel ali neredko tudi laket je stara merska enota za dolžino, ki so jo največ uporabljali za merjenja tkanin in meri približno 0,778 m ali 1,13 m. Poleg čevlja je vatel najstarejša dolžinska mera.
Novo!!: Dolžina in Vatel · Poglej več »
Višina
Višína je mera v navpični smeri.
Novo!!: Dolžina in Višina · Poglej več »
Vršek
Vŕšek ali tudi zastarel izraz veršòk (rusko вершо́к) je stara ruska enota za dolžino.
Novo!!: Dolžina in Vršek · Poglej več »
Vrsta (dolžinska mera)
Vŕsta (vérsta) je stara ruska dolžinska mera.
Novo!!: Dolžina in Vrsta (dolžinska mera) · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Dolžina in Zemlja · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Dolžina in Zemljin polmer · Poglej več »
