Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Albižanska križarska vojna, Apnenec, Čokolada (film, 2000), Bastijon, Beynac-et-Cazenac, Dordogne (reka), Fevd, Fortifikacija, Francija, Freska, Grad na hribu, Ivana Orleanska, Kapela, Katari, Nova Akvitanija, Obok, Périgord, Relief (umetnost), Rihard I. Levjesrčni, Romanska arhitektura, Srednji vek, Stoletna vojna, Točaj (naziv).
Albižanska križarska vojna
Katarska križarska vojna ali Albižanski pohod (1209-1229) (francosko Croisade des albigeois, okcitansko Crosada dels albigeses) je bila dvajsetletna vojaška akcija, ki jo je sprožil papež Inocenc III. proti katarom v Languedocu na jugu Francije.
Novo!!: Château de Beynac in Albižanska križarska vojna · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Château de Beynac in Apnenec · Poglej več »
Čokolada (film, 2000)
Čokolada je britansko-ameriški romantično dramski film iz leta 2000, posnet po istoimenskem romanu Joanne Harris iz leta 1999.
Novo!!: Château de Beynac in Čokolada (film, 2000) · Poglej več »
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Novo!!: Château de Beynac in Bastijon · Poglej več »
Beynac-et-Cazenac
Beynac-et-Cazenac je vas v departmaju Dordogne, v regiji Nova Akvitanija, v jugozahodni Franciji.
Novo!!: Château de Beynac in Beynac-et-Cazenac · Poglej več »
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Novo!!: Château de Beynac in Dordogne (reka) · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Château de Beynac in Fevd · Poglej več »
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: Château de Beynac in Fortifikacija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Château de Beynac in Francija · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Château de Beynac in Freska · Poglej več »
Grad na hribu
Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.
Novo!!: Château de Beynac in Grad na hribu · Poglej več »
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Novo!!: Château de Beynac in Ivana Orleanska · Poglej več »
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Novo!!: Château de Beynac in Kapela · Poglej več »
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11. do 14. stoletja.
Novo!!: Château de Beynac in Katari · Poglej več »
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Novo!!: Château de Beynac in Nova Akvitanija · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Château de Beynac in Obok · Poglej več »
Périgord
Grb Périgord (francosko; okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je naravna regija in nekdanja francoska provinca ukinjena med francosko revolucijo, ki približno ustreza sedanjemu departmaju Dordogne, ki zdaj tvori severni del upravne regije Nova Akvitanija.
Novo!!: Château de Beynac in Périgord · Poglej več »
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Novo!!: Château de Beynac in Relief (umetnost) · Poglej več »
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Novo!!: Château de Beynac in Rihard I. Levjesrčni · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Château de Beynac in Romanska arhitektura · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Château de Beynac in Srednji vek · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Château de Beynac in Stoletna vojna · Poglej več »
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Novo!!: Château de Beynac in Točaj (naziv) · Poglej več »
