Hitreje kot brskalnik!
107 odnosi: Apenini, Archiginnasio, Bologna, Baltimore, Bazilika San Petronio, Bologna, Bazilika sv. Štefana, Bologna, Bazilika svetega Dominika, Bologna, Benito Mussolini, Bentivogliov oltar, Boji, Bologna (pokrajina), Bolonjska omaka, Bolonjska stolnica, Cesare Borgia, Cisalpinska republika, Cispadanska republika, Cremona, Dante Alighieri, Domenichino, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Dva stolpa, Bologna, Emilija - Romanja, Etruščani, Francesco Petrarca, Francoska prva republika, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Galci, Galileo Galilei, Gil Álvarez Carrillo de Albornoz, Giovanni Boccaccio, Glosator, Gospodov vnebohod, Goti, Guercino, Harkov, Henrik V. Nemški, Ikona, Italija, Italijanska republika (Napoleonova), Italijanske dežele, Italijansko odporniško gibanje, Izida, Kapitulacija Kraljevine Italije, Kardinal, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kelti, ..., Kenzō Tange, Klemens Wenzel von Metternich, Kraljevina Italija, La Plata, Langobardi, Leipzig, Liutprand, Lorenzo Costa starejši, Ludvik XII. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Madonna di San Luca, Bologna, Marco Minghetti, Matilda Toskanska, Mesto, Metropolit, Metropolitanska mesta Italije, Metropolitansko mesto Bologna, Modena, Napoleon Bonaparte, Neptunov vodnjak (Giambologna), Obzidje, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pad, Padska nižina, Palazzo dei Banchi, Palazzo Re Enzo, Papež Benedikt XIV., Papež Evgen IV., Papež Gregor XVI., Papež Hadrijan I., Papež Julij II., Poboj v Bologni, Portik, Portiki Bologne, Pršut, Prijepolje, Prva svetovna vojna, Ragù, Rimsko cesarstvo, Rimsko pravo, Romanska arhitektura, San Giacomo Maggiore, Bologna, Sinjorija, Solun, Staufovci, Stolp, Sveti Luka, Sveto rimsko cesarstvo, Toulouse, Tuzla, Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerza v Bologni, Valencija, Villanovska kultura, Vsi sveti, Zagreb, Zahodno Rimsko cesarstvo. Razširi indeks (57 več) »
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Novo!!: Bologna in Apenini · Poglej več »
Archiginnasio, Bologna
Archiginnasio je ena najpomembnejših stavb v mestu Bologna; nekoč je bila glavna stavba Univerze v Bologni, trenutno pa sta v njej mestna knjižnica Archiginnasio in anatomsko gledališče.
Novo!!: Bologna in Archiginnasio, Bologna · Poglej več »
Baltimore
Baltimore je samostojno pristaniško mesto, ki leži v zvezni državi Maryland na vzhodni obali ZDA.
Novo!!: Bologna in Baltimore · Poglej več »
Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.
Novo!!: Bologna in Bazilika San Petronio, Bologna · Poglej več »
Bazilika sv. Štefana, Bologna
Bazilika svetega Štefana (italijansko Basilica di Santo Stefano) obsega kompleks verskih stavb v mestu Bologna v Italiji.
Novo!!: Bologna in Bazilika sv. Štefana, Bologna · Poglej več »
Bazilika svetega Dominika, Bologna
Bazilika sv.
Novo!!: Bologna in Bazilika svetega Dominika, Bologna · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: Bologna in Benito Mussolini · Poglej več »
Bentivogliov oltar
Bentivogliov oltar je oltarna slika italijanskega renesančnega slikarja Lorenza Coste starejšega iz avgusta 1488.
Novo!!: Bologna in Bentivogliov oltar · Poglej več »
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Novo!!: Bologna in Boji · Poglej več »
Bologna (pokrajina)
Pokrajina Bologna (v italijanskem izvirniku Provincia di Bologna, izg. Provinča di Bolonja) je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Emilija - Romanja.
Novo!!: Bologna in Bologna (pokrajina) · Poglej več »
Bolonjska omaka
''Tagliatelle al ragù alla bolognese'' Bolonjska omaka (znana v italijanščini kot ragù alla bolognese, izgovorjena, ragù bolognese ali preprosto ragù) je mesna omaka v italijanski kuhinji, značilna za mesto Bologna.
Novo!!: Bologna in Bolonjska omaka · Poglej več »
Bolonjska stolnica
Bolonjska stolnica ali Metropolitanska stolnica sv.
Novo!!: Bologna in Bolonjska stolnica · Poglej več »
Cesare Borgia
Cesare Borgia, znan kot »il Valentino«, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof, kardinal in vojskovodja, * 13. september 1475, Subiaco, † 12. marec 1507, Viana.
Novo!!: Bologna in Cesare Borgia · Poglej več »
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Novo!!: Bologna in Cisalpinska republika · Poglej več »
Cispadanska republika
Zastava Cispadanske republike Cispadanska republika (italijansko Repubblica Cispadana) je bila kratkotrajna republika v sedanji severni Italiji, osnovana leta 1796 in pod zaščito francoske vojske, ki ji je poveljeval general Napoleon Bonaparte.
Novo!!: Bologna in Cispadanska republika · Poglej več »
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Novo!!: Bologna in Cremona · Poglej več »
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Novo!!: Bologna in Dante Alighieri · Poglej več »
Domenichino
Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581, Bologna, † 6. april 1641, Neapelj Šolal se je pri Annibalu Carracciju.
Novo!!: Bologna in Domenichino · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bologna in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Bologna in Dunajski kongres · Poglej več »
Dva stolpa, Bologna
Dva stolpa, oba nagnjena, sta simbola Bologne v Italiji in najvidnejša od bolonjskih stolpov.
Novo!!: Bologna in Dva stolpa, Bologna · Poglej več »
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Bologna in Emilija - Romanja · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Bologna in Etruščani · Poglej več »
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Novo!!: Bologna in Francesco Petrarca · Poglej več »
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Novo!!: Bologna in Francoska prva republika · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Bologna in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Bologna in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Bologna in Galci · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Bologna in Galileo Galilei · Poglej več »
Gil Álvarez Carrillo de Albornoz
Gil Álvarez Carrillo de Albornoz, španski nadškof, vojskovodja, diplomat in kardinal, * 1310, † 1367.
Novo!!: Bologna in Gil Álvarez Carrillo de Albornoz · Poglej več »
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Novo!!: Bologna in Giovanni Boccaccio · Poglej več »
Glosator
Učenjaki pravnih šol 11.
Novo!!: Bologna in Glosator · Poglej več »
Gospodov vnebohod
Gospodov vnebohod je krščanski praznik, ki se praznuje 40 dni po Veliki noči.
Novo!!: Bologna in Gospodov vnebohod · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Bologna in Goti · Poglej več »
Guercino
Giovanni Francesco Barbieri (8. februar 1591 - 22. december 1666), najbolj znan kot Guercino ali Il Guercino, je bil italijanski baročni slikar in risar iz regije Emilija in aktiven v Rimu in Bologni.
Novo!!: Bologna in Guercino · Poglej več »
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Novo!!: Bologna in Harkov · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Bologna in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Novo!!: Bologna in Ikona · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Bologna in Italija · Poglej več »
Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanska republika (italijansko Repubblica Italiana) je bila francoska sestrska republika, ki je nastala na ozemlju predhodne Cisalpinske republike.
Novo!!: Bologna in Italijanska republika (Napoleonova) · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Bologna in Italijanske dežele · Poglej več »
Italijansko odporniško gibanje
Italijansko odporniško gibanje je bilo politično in vojaško ilegalno delovanje proti fašizmu, ki se je po kapitulaciji Kraljevine Italije septembra 1943 razvilo vzdolž vsega Apeninskega polotoka.
Novo!!: Bologna in Italijansko odporniško gibanje · Poglej več »
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Novo!!: Bologna in Izida · Poglej več »
Kapitulacija Kraljevine Italije
Kapitulacija Kraljevine Italije je izraz, s katerim se navadno označuje konec te države; povezuje se ga s podpisom premirja, ki so ga 3.
Novo!!: Bologna in Kapitulacija Kraljevine Italije · Poglej več »
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Novo!!: Bologna in Kardinal · Poglej več »
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Novo!!: Bologna in Karel V. Habsburški · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Bologna in Karel Veliki · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Bologna in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Bologna in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Bologna in Kelti · Poglej več »
Kenzō Tange
Kenzō Tange, japonski arhitekt in pedagog, * 4. september 1913, Osaka, Japonska, † 22. marec, 2005, Tokio.
Novo!!: Bologna in Kenzō Tange · Poglej več »
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Bologna in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Bologna in Kraljevina Italija · Poglej več »
La Plata
La Plata je glavno mesto argentinske province Buenos Aires in je prvo popolnoma načrtovano argentinsko mesto.
Novo!!: Bologna in La Plata · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Bologna in Langobardi · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Bologna in Leipzig · Poglej več »
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Novo!!: Bologna in Liutprand · Poglej več »
Lorenzo Costa starejši
Lorenzo Costa (1460 – 5. marec 1535) je bil italijanski renesančni slikar.
Novo!!: Bologna in Lorenzo Costa starejši · Poglej več »
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Novo!!: Bologna in Ludvik XII. Francoski · Poglej več »
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Novo!!: Bologna in Ludvik-Filip I. Francoski · Poglej več »
Madonna di San Luca, Bologna
Svetišče Najblaženejše Device svetega Luke (italijansko Santuario della Madonna di San Luca, v celoti Santuario della Beata Vergine di San Luca), je cerkev tik pred Bologno na Colle della Guardia, delno gozdnatem griču z višino približno 300 m. Do svetišča je mogoče priti iz mesta iz Porta Saragozza, enih od starodavnih vrat Bologne, skozi Portico di San Luca, dolgo skoraj štiri kilometre.
Novo!!: Bologna in Madonna di San Luca, Bologna · Poglej več »
Marco Minghetti
Marco Minghetti, italijanski politik, * 8. november 1818, Bologna, † 10. december 1886, Rim.
Novo!!: Bologna in Marco Minghetti · Poglej več »
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Novo!!: Bologna in Matilda Toskanska · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Bologna in Mesto · Poglej več »
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Novo!!: Bologna in Metropolit · Poglej več »
Metropolitanska mesta Italije
Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko: città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine.
Novo!!: Bologna in Metropolitanska mesta Italije · Poglej več »
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Novo!!: Bologna in Metropolitansko mesto Bologna · Poglej več »
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Novo!!: Bologna in Modena · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Bologna in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Neptunov vodnjak (Giambologna)
Neptunov vodnjak (italijansko Fontana di Nettuno) je monumentalna fontana, ki stoji na istoimenskem trgu Piazza del Nettuno, ob trgu Piazza Maggiore v Bologni v Italiji.
Novo!!: Bologna in Neptunov vodnjak (Giambologna) · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Bologna in Obzidje · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Bologna in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Novo!!: Bologna in Pad · Poglej več »
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Novo!!: Bologna in Padska nižina · Poglej več »
Palazzo dei Banchi
Palazzo dei Banchi je palača v renesančnem slogu, na vzhodnem delu trga Piazza Maggiore v središču Bologne, v deželi Emiliji - Romanji, display.
Novo!!: Bologna in Palazzo dei Banchi · Poglej več »
Palazzo Re Enzo
Palazzo Re Enzo je palača na Neptunovem trgu (Piazza del Nettuno), 1 v zgodovinskem središču Bologne v severni Italiji.
Novo!!: Bologna in Palazzo Re Enzo · Poglej več »
Papež Benedikt XIV.
Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.
Novo!!: Bologna in Papež Benedikt XIV. · Poglej več »
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Novo!!: Bologna in Papež Evgen IV. · Poglej več »
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Novo!!: Bologna in Papež Gregor XVI. · Poglej več »
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Novo!!: Bologna in Papež Hadrijan I. · Poglej več »
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan). Papež je bil med letoma 1503 in 1513.
Novo!!: Bologna in Papež Julij II. · Poglej več »
Poboj v Bologni
Zahodna hala postaje ob prihodu prvih reševalcev. Poboj v Bologni je bil bombni atentat, ki se je izvršil dne 2.
Novo!!: Bologna in Poboj v Bologni · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Bologna in Portik · Poglej več »
Portiki Bologne
Portiki v Bologni so pomembna kulturna in arhitekturna dediščina Bologne v Italiji in skupaj s številnimi stolpi predstavljajo simbol mesta.
Novo!!: Bologna in Portiki Bologne · Poglej več »
Pršut
Pršút je na vetru sušeno svinjsko, redkeje goveje stegno.
Novo!!: Bologna in Pršut · Poglej več »
Prijepolje
Prijepolje (izvirno) je mesto z okoli 13.000 prebivalci na robu jugozahodne Srbije.
Novo!!: Bologna in Prijepolje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bologna in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ragù
''Tagliatelle al ragù alla bolognese'' V italijanski kuhinji je ragù (italijansko) mesna omaka, ki se običajno postreže s testeninami.
Novo!!: Bologna in Ragù · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Bologna in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Novo!!: Bologna in Rimsko pravo · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Bologna in Romanska arhitektura · Poglej več »
San Giacomo Maggiore, Bologna
Bazilika San Giacomo Maggiore je zgodovinska rimskokatoliška cerkev v Bologni, deželi Emilija - Romanja, Italija, ki služi samostanu avguštinskih bratov.
Novo!!: Bologna in San Giacomo Maggiore, Bologna · Poglej več »
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Novo!!: Bologna in Sinjorija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Bologna in Solun · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Bologna in Staufovci · Poglej več »
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Novo!!: Bologna in Stolp · Poglej več »
Sveti Luka
Luka Evangelist je svetnik, ki je po stari krščanski tradiciji napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela.
Novo!!: Bologna in Sveti Luka · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Bologna in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Bologna in Toulouse · Poglej več »
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Novo!!: Bologna in Tuzla · Poglej več »
Univerza Johnsa Hopkinsa
Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.
Novo!!: Bologna in Univerza Johnsa Hopkinsa · Poglej več »
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Novo!!: Bologna in Univerza v Bologni · Poglej več »
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Novo!!: Bologna in Valencija · Poglej več »
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Novo!!: Bologna in Villanovska kultura · Poglej več »
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Novo!!: Bologna in Vsi sveti · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Bologna in Zagreb · Poglej več »
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Novo!!: Bologna in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »
