Hitreje kot brskalnik!
98 odnosi: Alexander von Mensdorff-Pouilly, Arrigo Boito, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Živa Gruden, Österreichischer Lloyd, Belluno, Benečija, Beneška republika, Beneška Slovenija, Beneški Slovenci, Benetke, Bettino Ricasoli, Bitka pri Custozzi (1866), Bitka pri Visu (1866), Breginjski kot, Brescia (pokrajina), Campanile, Benetke, Campoformijski mir, Canal Grande, Benetke, Cremona (pokrajina), Dalmacija, Doževa palača, Drugo francosko cesarstvo, Dunaj, Edmond Leboeuf, Federico Luigi Menabrea, Firence, Francija, Furlanija, Giuseppe Garibaldi, Gondola, Goriška Mohorjeva družba, Habsburžani, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Italijanske dežele, Italijanski kralji, Italijanski vstop v prvo svetovno vojno, Karl Moering, Kraljeva palača, Torino, Kraljevina Italija, Kraljevina Sardinija, La Fenice, Lido di Venezia, Livek, Lombardija, Lombardsko-beneško kraljestvo, Mantova, Mantova (pokrajina), Mincio, ..., Multimedijski center RTV Slovenija, Nadiške doline, Napoleon III., Novi Matajur, Ognjemet, Padova, Patriarhat Benetke, Peter Podreka, Piemont, Plebiscit, Ples, Podeštat, Podutana, Poitalijančevanje, Pokrajina Videm, Primorski slovenski biografski leksikon, Prusija, Prva svetovna vojna, Revolucije leta 1848, Rovigo (pokrajina), Savojci, Senat Italijanske republike, Slovenščina, Slovenci, Slovenska matica, Slovenska skupnost v Italiji, Srednji vek, Stolnica svetega Marka, Benetke, Stolnica v Monzi, Teodelinda, Terska dolina, Torino, Trento, Trento (pokrajina), Treviso, Treviso (pokrajina), Trg svetega Marka, Benetke, Trst, Vasilij Melik, Verona, Vicenza, Videm, Italija, Wikivir, Züriška pogodba, Združitev Italije, Zedinjena Slovenija, Zgodovinski časopis, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Razširi indeks (48 več) »
Alexander von Mensdorff-Pouilly
Alexander Mensdorf, avstrijski general in politik, * 4. avgust 1813, Coburg, † 14. februar 1871.
Novo!!: Beneški plebiscit in Alexander von Mensdorff-Pouilly · Poglej več »
Arrigo Boito
Arrigo Enrico Giuseppe Giovanni Boito, italijanski skladatelj, pesnik, pisatelj in libretist, * 24. februar 1842, Padova, Italija, † 10. junij 1918, Milano, Italija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Arrigo Boito · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Beneški plebiscit in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Novo!!: Beneški plebiscit in Avstrijsko-pruska vojna · Poglej več »
Živa Gruden
Živa Gruden (znana tudi pod italijaniziranim imenom Viviana Gruden, por. Krizetič), slovenska pedagoška in kulturna delavka v zamejstvu, * 7. september 1948, Opčine, Svobodno tržaško ozemlje.
Novo!!: Beneški plebiscit in Živa Gruden · Poglej več »
Österreichischer Lloyd
Logotip družbe. Österreichischer Lloyd je bila največja avstro-ogrska pomorska družba.
Novo!!: Beneški plebiscit in Österreichischer Lloyd · Poglej več »
Belluno
Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.
Novo!!: Beneški plebiscit in Belluno · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Benečija · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Beneški plebiscit in Beneška republika · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Beneška Slovenija · Poglej več »
Beneški Slovenci
Beneški Slovenci so pripadniki slovenske manjšine v Italiji, ki živijo v Beneški Sloveniji, pokrajini na zahodni strani meje Slovenije z Italijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Beneški Slovenci · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Benetke · Poglej več »
Bettino Ricasoli
Bettino Ricasoli, italijanski politik, * 29. marec 1809, Firence, † 23. oktober 1880, Brolio.
Novo!!: Beneški plebiscit in Bettino Ricasoli · Poglej več »
Bitka pri Custozzi (1866)
Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Friedrich Albrecht in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini.
Novo!!: Beneški plebiscit in Bitka pri Custozzi (1866) · Poglej več »
Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneški plebiscit in Bitka pri Visu (1866) · Poglej več »
Breginjski kot
Vasi v Breginjskem kotu Breginjski kot se razprostira na skrajnem zahodu predelu Slovenije.
Novo!!: Beneški plebiscit in Breginjski kot · Poglej več »
Brescia (pokrajina)
Pokrajina Brescia (v italijanskem izvirniku Provincia di Brescia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Brescia (pokrajina) · Poglej več »
Campanile, Benetke
Zvonik sv. Marka Campanile, (zvonik) svetega Marka (ital.: Campanile di San Marco) stoji v Benetkah, Italija in je zvonik Bazilike svetega Marka.
Novo!!: Beneški plebiscit in Campanile, Benetke · Poglej več »
Campoformijski mir
Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.
Novo!!: Beneški plebiscit in Campoformijski mir · Poglej več »
Canal Grande, Benetke
Canal Grande Canal Grande (italijansko za Veliki kanal; beneško Canal Grando, starodavno Canałasso) je kanal v Benetkah v Italiji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Canal Grande, Benetke · Poglej več »
Cremona (pokrajina)
Pokrajina Cremona (v italijanskem izvirniku Provincia di Cremona) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Cremona (pokrajina) · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Beneški plebiscit in Dalmacija · Poglej več »
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Novo!!: Beneški plebiscit in Doževa palača · Poglej več »
Drugo francosko cesarstvo
Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Drugo francosko cesarstvo · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Dunaj · Poglej več »
Edmond Leboeuf
Edmond Leboeuf, francoski maršal in politik, * 5. november 1809, † 7. junij 1888.
Novo!!: Beneški plebiscit in Edmond Leboeuf · Poglej več »
Federico Luigi Menabrea
Federico Luigi, Conte Menabrea, Marquis of Valdora, italijanski general, inženir, matematik, pedagog in politik, * 4. september 1809, † 24. maj 1896.
Novo!!: Beneški plebiscit in Federico Luigi Menabrea · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Beneški plebiscit in Firence · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Beneški plebiscit in Francija · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Beneški plebiscit in Furlanija · Poglej več »
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Giuseppe Garibaldi · Poglej več »
Gondola
Góndola je ozek in dolg čoln, z visokim premcem in krmo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Gondola · Poglej več »
Goriška Mohorjeva družba
Goriška Mohorjeva družba je podružnica založbe Mohorjeva družba v Gorici.
Novo!!: Beneški plebiscit in Goriška Mohorjeva družba · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Beneški plebiscit in Habsburžani · Poglej več »
Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Kazini Inštitut za novejšo zgodovino (kratica INZ) je slovenski javni raziskovalni zavod za proučevanje novejše in sodobne zgodovine Slovencev; nahaja se v zgradbi Kazine na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani.
Novo!!: Beneški plebiscit in Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Italijanske dežele · Poglej več »
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Novo!!: Beneški plebiscit in Italijanski kralji · Poglej več »
Italijanski vstop v prvo svetovno vojno
Italija je v prvo svetovno vojno vstopila 23.
Novo!!: Beneški plebiscit in Italijanski vstop v prvo svetovno vojno · Poglej več »
Karl Moering
Karl Moering, avstrijski feldmaršal, cesarski namestnik v Trstu, * 19. maj 1810, Dunaj, † 26. december 1870, Dunaj.
Novo!!: Beneški plebiscit in Karl Moering · Poglej več »
Kraljeva palača, Torino
Kraljeva palača v Torinu (italijansko Palazzo Reale di Torino) je zgodovinska palača Savojcev v mestu Torino v severni Italiji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Kraljeva palača, Torino · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Kraljevina Sardinija · Poglej več »
La Fenice
Notranjost po zadnji obnovi leta 2005 La Fenice (tudi Teatro La Fenice, slovensko Feniks) je znamenita beneška operna hiša.
Novo!!: Beneški plebiscit in La Fenice · Poglej več »
Lido di Venezia
Otok Lido di Venezia ali samo Lido je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Novo!!: Beneški plebiscit in Lido di Venezia · Poglej več »
Livek
Livek je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Beneški plebiscit in Livek · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Lombardija · Poglej več »
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Novo!!: Beneški plebiscit in Lombardsko-beneško kraljestvo · Poglej več »
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Novo!!: Beneški plebiscit in Mantova · Poglej več »
Mantova (pokrajina)
Pokrajina Mantova (v italijanskem izvirniku Provincia di Mantova) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Mantova (pokrajina) · Poglej več »
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Mincio · Poglej več »
Multimedijski center RTV Slovenija
Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Multimedijski center RTV Slovenija · Poglej več »
Nadiške doline
Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.
Novo!!: Beneški plebiscit in Nadiške doline · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Beneški plebiscit in Napoleon III. · Poglej več »
Novi Matajur
Novi Matajur je tednik slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini.
Novo!!: Beneški plebiscit in Novi Matajur · Poglej več »
Ognjemet
Novoletni ognjemet na Bledu Ognjemet je skupina raznobarvnih svetlečih se delcev, ki nastanjejo ob eksploziji pirotehničnih izdelkov, npr.
Novo!!: Beneški plebiscit in Ognjemet · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Padova · Poglej več »
Patriarhat Benetke
Patriarhat Benetke, imenovan tudi Nadškofija Benetke, je ena izmed nadškofij Rimskokatoliške cerkve v Italiji in je del oziroma sedež Metropolije Benetke.
Novo!!: Beneški plebiscit in Patriarhat Benetke · Poglej več »
Peter Podreka
Peter Podreka, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodni buditelj, pesnik in nabožni pisatelj, * 16. februar 1822, Špeter Slovenov, † 4. november 1889, Ronec, Benečija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Peter Podreka · Poglej več »
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Piemont · Poglej več »
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Novo!!: Beneški plebiscit in Plebiscit · Poglej več »
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Novo!!: Beneški plebiscit in Ples · Poglej več »
Podeštat
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Novo!!: Beneški plebiscit in Podeštat · Poglej več »
Podutana
Podutana (tudi Svet Lienart ali Šentlenart; furlansko San Lenàrt; italijansko San Leonardo) je italijanska občina s 1.182 prebivalci v Videmski pokrajini v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Beneški plebiscit in Podutana · Poglej več »
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval. SKVADRISTI Poitalijančevánje ali italijanizácija pomeni nasilno uvajanje italijanskega jezika in kulture v deželeh, ki jih je zasedla italijanska država.
Novo!!: Beneški plebiscit in Poitalijančevanje · Poglej več »
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Beneški plebiscit in Pokrajina Videm · Poglej več »
Primorski slovenski biografski leksikon
Naslovnica PSBL Primorski slovenski biografski leksikon je izdajala Goriška Mohorjeva družba med letoma 1974 in 1994.
Novo!!: Beneški plebiscit in Primorski slovenski biografski leksikon · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Beneški plebiscit in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Beneški plebiscit in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Beneški plebiscit in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Rovigo (pokrajina) · Poglej več »
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Novo!!: Beneški plebiscit in Savojci · Poglej več »
Senat Italijanske republike
Palača Madama v 17. stoletju Senat Italije (italijansko Senato della Repubblica) je zgornji dom Parlamenta Italije, ki je bil ustanovljen 8.
Novo!!: Beneški plebiscit in Senat Italijanske republike · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Beneški plebiscit in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Beneški plebiscit in Slovenci · Poglej več »
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Novo!!: Beneški plebiscit in Slovenska matica · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Beneški plebiscit in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Beneški plebiscit in Srednji vek · Poglej več »
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Novo!!: Beneški plebiscit in Stolnica svetega Marka, Benetke · Poglej več »
Stolnica v Monzi
Stolnica v Monzi (italijansko Duomo di Monza), je glavna verska stavba Monzi posvečena sv Janezu Krstniku, ki je bila zgrajena med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem in se nahaja v istoimenskem mestu Lombardiji, v bližini Milana, v severni Italiji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Stolnica v Monzi · Poglej več »
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Novo!!: Beneški plebiscit in Teodelinda · Poglej več »
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Terska dolina · Poglej več »
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Novo!!: Beneški plebiscit in Torino · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Beneški plebiscit in Trento · Poglej več »
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Novo!!: Beneški plebiscit in Trento (pokrajina) · Poglej več »
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Novo!!: Beneški plebiscit in Treviso · Poglej več »
Treviso (pokrajina)
Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Treviso (pokrajina) · Poglej več »
Trg svetega Marka, Benetke
''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).
Novo!!: Beneški plebiscit in Trg svetega Marka, Benetke · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Beneški plebiscit in Trst · Poglej več »
Vasilij Melik
Vasilij Melik, slovenski zgodovinar, * 17. januar 1921, Ljubljana, † 28. januar 2009, Ljubljana.
Novo!!: Beneški plebiscit in Vasilij Melik · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Beneški plebiscit in Verona · Poglej več »
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Novo!!: Beneški plebiscit in Vicenza · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Videm, Italija · Poglej več »
Wikivir
Wikivir je spletna digitalna knjižnica, zgrajena s tehnologijo wiki, ki deluje kot sestrski projekt Wikipedije pod okriljem neprofitne Fundacije Wikimedia.
Novo!!: Beneški plebiscit in Wikivir · Poglej več »
Züriška pogodba
Züriška pogodba je pogodba, sklenjena 10.
Novo!!: Beneški plebiscit in Züriška pogodba · Poglej več »
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Združitev Italije · Poglej več »
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Novo!!: Beneški plebiscit in Zedinjena Slovenija · Poglej več »
Zgodovinski časopis
Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.
Novo!!: Beneški plebiscit in Zgodovinski časopis · Poglej več »
Zveza zgodovinskih društev Slovenije
Zveza zgodovinskih društev Slovenije (kratica: ZZDS) je osrednje združenje zgodovinark in zgodovinarjev v Sloveniji.
Novo!!: Beneški plebiscit in Zveza zgodovinskih društev Slovenije · Poglej več »
