Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

5 Astreja

Index 5 Astreja

5 Astreja (mednarodno ime 5 Astraea,: Astraía) je velik asteroid glavnega asteroidnega pasu.

25 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Geometrični albedo, Giga, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Ludwig Hencke, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Ljubiteljska astronomija, Luna, Magnezij, Meter, Nikelj, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Silikat, 4 Vesta, 6 Heba.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: 5 Astreja in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Novo!!: 5 Astreja in Asteroid tipa S · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: 5 Astreja in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: 5 Astreja in Astronomska enota · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: 5 Astreja in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 5 Astreja in Dan · Poglej več »

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Novo!!: 5 Astreja in Geometrični albedo · Poglej več »

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Novo!!: 5 Astreja in Giga · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: 5 Astreja in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: 5 Astreja in Julijansko leto · Poglej več »

Karl Ludwig Hencke

Karl Ludwig Hencke, nemški ljubiteljski astronom, * 8. april 1793, Driesen, Brandenburg (sedaj Drezdenko, Poljska), † 21. september 1866, Marienwerder, Prusija, (sedaj Kwidzyn, Poljska).

Novo!!: 5 Astreja in Karl Ludwig Hencke · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: 5 Astreja in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: 5 Astreja in Kilogram · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: 5 Astreja in Kotna stopinja · Poglej več »

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Novo!!: 5 Astreja in Kubični centimeter · Poglej več »

Ljubiteljska astronomija

Perzeidov Ljubíteljska astronomíja (tudi amatêrska ~) je konjiček, katerega udeleženci radi opazujejo nebo in obilico teles na njem s prostimi očmi, binokularji ali daljnogledi.

Novo!!: 5 Astreja in Ljubiteljska astronomija · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: 5 Astreja in Luna · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: 5 Astreja in Magnezij · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: 5 Astreja in Meter · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: 5 Astreja in Nikelj · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: 5 Astreja in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: 5 Astreja in Sekunda · Poglej več »

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Novo!!: 5 Astreja in Silikat · Poglej več »

4 Vesta

4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.

Novo!!: 5 Astreja in 4 Vesta · Poglej več »

6 Heba

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: 5 Astreja in 6 Heba · Poglej več »

Preusmerja sem:

5 Astraea.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »