Hitreje kot brskalnik!
69 odnosi: Avtomorfno število, Številski sistem, Čenovo praštevilo, Bellovo število, Bor (element), Catalanovo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjevo število, Fermatovo praštevilo, Fibonaccijevo število, Glavni števnik, Harshadovo število, Higgsovo praštevilo, Kvadratno število, Kvadratno piramidno število, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Nedotakljivo število, Palindromno praštevilo, Petkotniško število, Pitagorejsko praštevilo, Platonski graf, Platonsko telo, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prothovo število, Regularno praštevilo, Rimske številke, Samoštevilo, Skladno število, Størmerjevo število, Tabitovo število, Tetromina, Varno praštevilo, Vrstilni števnik, Vrstno število, Vsota, 1005, 105 pr. n. št., 1105, 1205, 1305, 1405, 1505, 1605, ..., 1705, 1805, 1905, 2005, 205, 205 pr. n. št., 305, 305 pr. n. št., 4 (število), 405, 405 pr. n. št., 5, 5 pr. n. št., 505, 6 (število), 605, 705, 805, 905. Razširi indeks (19 več) »
Avtomorfno število
Avtomórfno števílo (oziroma natančneje n-avtomórfno števílo) je v matematiki takšno število k, katerega kvadrat (oziroma nk2) se končuje z isto števko ali s števkami kot število samo.
Novo!!: 5 (število) in Avtomorfno število · Poglej več »
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Novo!!: 5 (število) in Številski sistem · Poglej več »
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Novo!!: 5 (število) in Čenovo praštevilo · Poglej več »
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Novo!!: 5 (število) in Bellovo število · Poglej več »
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Novo!!: 5 (število) in Bor (element) · Poglej več »
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Novo!!: 5 (število) in Catalanovo število · Poglej več »
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: 5 (število) in Delitelj · Poglej več »
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Novo!!: 5 (število) in Desetiški številski sistem · Poglej več »
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Novo!!: 5 (število) in Dvanajstiški številski sistem · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: 5 (število) in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Novo!!: 5 (število) in Eulerjeva funkcija fi · Poglej več »
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Novo!!: 5 (število) in Eulerjevo število · Poglej več »
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Novo!!: 5 (število) in Fermatovo praštevilo · Poglej več »
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Novo!!: 5 (število) in Fibonaccijevo število · Poglej več »
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Novo!!: 5 (število) in Glavni števnik · Poglej več »
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Novo!!: 5 (število) in Harshadovo število · Poglej več »
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Novo!!: 5 (število) in Higgsovo praštevilo · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: 5 (število) in Kvadratno število · Poglej več »
Kvadratno piramidno število
Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.
Novo!!: 5 (število) in Kvadratno piramidno število · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: 5 (število) in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: 5 (število) in Mertensova funkcija · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 5 (število) in Naravno število · Poglej več »
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Novo!!: 5 (število) in Nedotakljivo število · Poglej več »
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Novo!!: 5 (število) in Palindromno praštevilo · Poglej več »
Petkotniško število
Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.
Novo!!: 5 (število) in Petkotniško število · Poglej več »
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Novo!!: 5 (število) in Pitagorejsko praštevilo · Poglej več »
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Novo!!: 5 (število) in Platonski graf · Poglej več »
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Novo!!: 5 (število) in Platonsko telo · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: 5 (število) in Praštevilo · Poglej več »
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Novo!!: 5 (število) in Praštevilski razcep · Poglej več »
Prothovo število
Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.
Novo!!: 5 (število) in Prothovo število · Poglej več »
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Novo!!: 5 (število) in Regularno praštevilo · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 5 (število) in Rimske številke · Poglej več »
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Novo!!: 5 (število) in Samoštevilo · Poglej več »
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Novo!!: 5 (število) in Skladno število · Poglej več »
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Novo!!: 5 (število) in Størmerjevo število · Poglej več »
Tabitovo število
Tabitovo število je v matematiki naravno število oblike: Prva Tabitova števila so, (brez prvega člena): Tabitova števila nastopajo v splošni enačbi za prijateljska števila, ki jo je okoli leta 850 našel Tabit ibn Kora (826-901).
Novo!!: 5 (število) in Tabitovo število · Poglej več »
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Novo!!: 5 (število) in Tetromina · Poglej več »
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Novo!!: 5 (število) in Varno praštevilo · Poglej več »
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Novo!!: 5 (število) in Vrstilni števnik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: 5 (število) in Vrstno število · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: 5 (število) in Vsota · Poglej več »
1005
1005 (MV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 5 (število) in 1005 · Poglej več »
105 pr. n. št.
105 pr.
Novo!!: 5 (število) in 105 pr. n. št. · Poglej več »
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 5 (število) in 1105 · Poglej več »
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 5 (število) in 1205 · Poglej več »
1305
1305 (MCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 5 (število) in 1305 · Poglej več »
1405
1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 5 (število) in 1405 · Poglej več »
1505
1505 (MDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 5 (število) in 1505 · Poglej več »
1605
1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 5 (število) in 1605 · Poglej več »
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 5 (število) in 1705 · Poglej več »
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 5 (število) in 1805 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 5 (število) in 1905 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 5 (število) in 2005 · Poglej več »
205
205 (CCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 5 (število) in 205 · Poglej več »
205 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. 160. pr. n. št. 150. pr. n. št. Leta: 210 pr. n. št. 209 pr. n. št. 208 pr. n. št. 207 pr. n. št. 206 pr. n. št. - 205 pr.
Novo!!: 5 (število) in 205 pr. n. št. · Poglej več »
305
305 (CCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 5 (število) in 305 · Poglej več »
305 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: 5 (število) in 305 pr. n. št. · Poglej več »
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Novo!!: 5 (število) in 4 (število) · Poglej več »
405
405 (CDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 5 (število) in 405 · Poglej več »
405 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. Leta: 410 pr. n. št. 409 pr. n. št. 408 pr. n. št. 407 pr. n. št. 406 pr. n. št. - 405 pr.
Novo!!: 5 (število) in 405 pr. n. št. · Poglej več »
5
5 (V) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 5 (število) in 5 · Poglej več »
5 pr. n. št.
5 pr.
Novo!!: 5 (število) in 5 pr. n. št. · Poglej več »
505
505 (DV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 5 (število) in 505 · Poglej več »
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Novo!!: 5 (število) in 6 (število) · Poglej več »
605
605 (DCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 5 (število) in 605 · Poglej več »
705
705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 5 (število) in 705 · Poglej več »
805
805 (DCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 5 (število) in 805 · Poglej več »
905
905 (CMV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 5 (število) in 905 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Pet.
