Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

379 Huena

Index 379 Huena

379 Huena (mednarodno ime je 379 Huenna) je asteroid asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

35 odnosi: Adaptivna optika, Asteroid, Asteroid tipa B, Asteroid tipa C, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Švedska, Daljnogled, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Havaji, Izsrednost, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Latinščina, Mauna Kea, Nica, Otok, Poimenovanje astronomskih teles, Satelit, Sonce, Tir, Ura, 14. avgust, 1894, 2003, 2010, 23. julij, 8. januar.

Adaptivna optika

zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.

Novo!!: 379 Huena in Adaptivna optika · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: 379 Huena in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa B

Asteroid tipa B je vrsta relativno redkih oglikovih ˙(karbonatnih) asteroidov, ki spadajo v širšo skupino asteroidov C. Največ asteroidov tipa B je v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: 379 Huena in Asteroid tipa B · Poglej več »

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Novo!!: 379 Huena in Asteroid tipa C · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: 379 Huena in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: 379 Huena in Astronom · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: 379 Huena in Astronomska enota · Poglej več »

Auguste Honoré Charlois

Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.

Novo!!: 379 Huena in Auguste Honoré Charlois · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: 379 Huena in Švedska · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: 379 Huena in Daljnogled · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 379 Huena in Dan · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: 379 Huena in Ekliptika · Poglej več »

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: 379 Huena in Francozi · Poglej več »

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Novo!!: 379 Huena in Geometrični albedo · Poglej več »

Havaji

Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.

Novo!!: 379 Huena in Havaji · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: 379 Huena in Izsrednost · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: 379 Huena in Izsrednost tira · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: 379 Huena in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: 379 Huena in Julijansko leto · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: 379 Huena in Kotna stopinja · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: 379 Huena in Latinščina · Poglej več »

Mauna Kea

Mauna Kea Mauna Kea je neaktivni (speči) ognjenik na Havajskih otokih.

Novo!!: 379 Huena in Mauna Kea · Poglej več »

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Novo!!: 379 Huena in Nica · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: 379 Huena in Otok · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: 379 Huena in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Novo!!: 379 Huena in Satelit · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: 379 Huena in Sonce · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: 379 Huena in Tir · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: 379 Huena in Ura · Poglej več »

14. avgust

14.

Novo!!: 379 Huena in 14. avgust · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 379 Huena in 1894 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 379 Huena in 2003 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 379 Huena in 2010 · Poglej več »

23. julij

23.

Novo!!: 379 Huena in 23. julij · Poglej več »

8. januar

8.

Novo!!: 379 Huena in 8. januar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »