Hitreje kot brskalnik!
118 odnosi: Afrika, Avstrija, Belgija, Carl von Ossietzky, Dan, Država, Državnozborske volitve v Sloveniji 2004, Etiopija, Frančišek Asiški, Frančiškani, France Kosmač, Gregorijanski koledar, Gustav Stresemann, Gwen Stefani, Henrik I. Krški, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Irak, Italija, Ivan Kern, Ivan Mazepa, Izjaslav I. Kijevski, Jean Anouilh, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krška škofija, Kuba, Lampedusa, Leto, Ljubljana, London, Marjan Stare, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Milo Meskens, Mogadiš, Nemčija, Nemška demokratična republika, Nemško cesarstvo, Neodvisnost, Nevtralnost, Peter Jereb, Premirje, Prestopno leto, Prva svetovna vojna, Sergej Aleksandrovič Jesenin, Slovenija, Združene države Amerike, Zlatan Ibrahimović, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1024, 1078, ..., 1174, 1181, 1226, 1235, 1283, 1292, 1318, 1337, 1369, 1490, 1532, 1614, 1639, 1685, 1709, 1802, 1810, 1814, 1819, 1834, 1842, 1854, 1855, 1858, 1863, 1865, 1867, 1868, 1878, 1889, 1891, 1895, 1896, 1897, 1898, 1900, 1902, 1910, 1912, 1918, 1920, 1922, 1924, 1925, 1929, 1931, 1932, 1935, 1938, 1939, 1940, 1951, 1962, 1967, 1969, 1974, 1981, 1982, 1987, 1990, 1991, 1993, 1995, 1996, 2004, 2005, 2010, 2013. Razširi indeks (68 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: 3. oktober in Afrika · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: 3. oktober in Avstrija · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: 3. oktober in Belgija · Poglej več »
Carl von Ossietzky
Carl von Ossietzky, nemški pacifist, novinar, nobelovec, * 3. oktober 1889, Hamburg, † 4. maj 1938, Berlin, Nemčija.
Novo!!: 3. oktober in Carl von Ossietzky · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 3. oktober in Dan · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: 3. oktober in Država · Poglej več »
Državnozborske volitve v Sloveniji 2004
Državnozborske volitve v Sloveniji 2004 so potekale v nedeljo, 3. oktobra 2004.
Novo!!: 3. oktober in Državnozborske volitve v Sloveniji 2004 · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: 3. oktober in Etiopija · Poglej več »
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Novo!!: 3. oktober in Frančišek Asiški · Poglej več »
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Novo!!: 3. oktober in Frančiškani · Poglej več »
France Kosmač
France Kosmač, slovenski pesnik, pisatelj in režiser, * 3. oktober 1922, Ljubljana, † 7. oktober 1974, Ljubljana.
Novo!!: 3. oktober in France Kosmač · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 3. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Gustav Stresemann
Gustav Stresemann, nemški politik in državnik, nobelovec * 10. maj 1878, Berlin, † 3. oktober 1929, Berlin, Nemčija. Stresemannova politika je zapletena za interpretacijo, še posebej zaradi kasnejših dogodkov po njegovi smrti.
Novo!!: 3. oktober in Gustav Stresemann · Poglej več »
Gwen Stefani
Gwen Renée Stefani, ameriška pevka, * 3. oktober 1969, Fullerton, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 3. oktober in Gwen Stefani · Poglej več »
Henrik I. Krški
Henrik († 3. oktober 1174) je bil kot Henrik I. za škofa v Krški škofiji postavljen s strani metropolitanske knezoškofije Salzburg.
Novo!!: 3. oktober in Henrik I. Krški · Poglej več »
Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye
Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.
Novo!!: 3. oktober in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye · Poglej več »
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Novo!!: 3. oktober in Irak · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 3. oktober in Italija · Poglej več »
Ivan Kern
Ivan Kern, slovenski admiral, vojaški pilot, politik, inženir radiotelegrafije in prevajalec, * 3. oktober 1898, Žužemberk, † 26. junij 1991, Ljubljana.
Novo!!: 3. oktober in Ivan Kern · Poglej več »
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Novo!!: 3. oktober in Ivan Mazepa · Poglej več »
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5. februar 1024, † 3. oktober 1078, Nežatna niva.
Novo!!: 3. oktober in Izjaslav I. Kijevski · Poglej več »
Jean Anouilh
Jean Marie Lucien Pierre Anouilh, francoski dramatik * 23. julij 1910, Cérisole, Bordeaux, Francija, † 3. oktober 1987, Lausanne, Švica.
Novo!!: 3. oktober in Jean Anouilh · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: 3. oktober in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: 3. oktober in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Novo!!: 3. oktober in Krška škofija · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 3. oktober in Kuba · Poglej več »
Lampedusa
Lampedusa (izgovarjava v italijanščini) je otok v Sredozemskem morju, ki pripada Italiji.
Novo!!: 3. oktober in Lampedusa · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 3. oktober in Leto · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: 3. oktober in Ljubljana · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: 3. oktober in London · Poglej več »
Marjan Stare
Marjan Stare, slovenski besedilopisec, pesnik, slikar, novinar, igralec in režiser, * 7. maj 1932, Koroška Bela, † 3. oktober 1996, Ljubljana.
Novo!!: 3. oktober in Marjan Stare · Poglej več »
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Novo!!: 3. oktober in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »
Milo Meskens
Milo Meskens, belgijski glasbenik in besedilopisec, * 3. oktober 1995, Deinze, Belgija.
Novo!!: 3. oktober in Milo Meskens · Poglej več »
Mogadiš
Mogadiš (somalsko Mukdišo,; dobesedno »Sedež šaha«) je glavno mesto Somalije in največje mesto v državi ter zaradi svoje strateške lege ob Indijskem oceanu že stoletja pomembno pristanišče.
Novo!!: 3. oktober in Mogadiš · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 3. oktober in Nemčija · Poglej več »
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Novo!!: 3. oktober in Nemška demokratična republika · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: 3. oktober in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: 3. oktober in Neodvisnost · Poglej več »
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Novo!!: 3. oktober in Nevtralnost · Poglej več »
Peter Jereb
za druge osebe glej Peter Jereb (razločitev) oz.
Novo!!: 3. oktober in Peter Jereb · Poglej več »
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Novo!!: 3. oktober in Premirje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 3. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 3. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sergej Aleksandrovič Jesenin
Sergej Aleksandrovič Jesenin (rus. Серге́й Алекса́ндрович Есе́нин), ruski pesnik, * 3. oktober (stari ruski koledar 21. september) 1895, Konstantinovo, Rjazanska gubernija, † 28. december 1925, Leningrad.
Novo!!: 3. oktober in Sergej Aleksandrovič Jesenin · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: 3. oktober in Slovenija · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 3. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »
Zlatan Ibrahimović
Zlatan Ibrahimović, švedski nogometaš bošnjaško-hrvaškega rodu, * 3. oktober 1981, Malmö, Švedska.
Novo!!: 3. oktober in Zlatan Ibrahimović · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: 3. oktober in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
1024
1024 (MXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1024 · Poglej več »
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1078 · Poglej več »
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1174 · Poglej več »
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1181 · Poglej več »
1226
1226 (MCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1226 · Poglej več »
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1235 · Poglej več »
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1283 · Poglej več »
1292
1292 (MCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1292 · Poglej več »
1318
1318 (MCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1318 · Poglej več »
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1337 · Poglej več »
1369
1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1369 · Poglej več »
1490
1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1490 · Poglej več »
1532
1532 (MDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1532 · Poglej več »
1614
1614 (MDCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1614 · Poglej več »
1639
1639 (MDCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1639 · Poglej več »
1685
1685 (MDCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1685 · Poglej več »
1709
1709 (MDCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1709 · Poglej več »
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1802 · Poglej več »
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1810 · Poglej več »
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1814 · Poglej več »
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1819 · Poglej več »
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1834 · Poglej več »
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1842 · Poglej več »
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1854 · Poglej več »
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1855 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1858 · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1863 · Poglej več »
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1865 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1867 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1868 · Poglej več »
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1878 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1889 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1891 · Poglej več »
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1895 · Poglej več »
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1896 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1897 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1898 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1900 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1902 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1912 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1918 · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1920 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1922 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1925 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1929 · Poglej več »
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1931 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1932 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1935 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 1938 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1939 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1940 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1951 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1962 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1967 · Poglej več »
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 3. oktober in 1969 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1974 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1981 · Poglej več »
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1982 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 1987 · Poglej več »
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1990 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 1991 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 3. oktober in 1993 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 3. oktober in 1995 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 3. oktober in 1996 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 3. oktober in 2004 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 3. oktober in 2005 · Poglej več »
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 3. oktober in 2010 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 3. oktober in 2013 · Poglej več »
