Hitreje kot brskalnik!
196 odnosi: Adolf Hitler, Airbus, Alan Smith, Albanija, Ana Ruska, Angleščina, Argentina, Češkoslovaška, Benito Mussolini, Bernie Ecclestone, Bill Gates, Boleslav III. Poljski, Bolgarija, Cleveland Abbe, Cristina Fernández de Kirchner, Cvetka Tóth, Dan, Dan neodvisnosti, David Livingstone, Eliphalet Remington, Eros Ramazzotti, Evelyn Waugh, Fašizem, Ferdo Kozak, Franc Anton von Steinberg, Franc Hül, Franc Ksaver Meško, Francija, Francis Bacon, Garrincha, Grčija, Gregorijanski koledar, Henrik III. Nemški, Henry Morton Stanley, Italija, Ivan Sergejevič Turgenjev, John Locke, John Smeaton, John Wallis, Jonas Salk, Julia Roberts, Karel Pollak, Kazimir II. Poljski, Kip svobode, Krištof Kolumb, Križarka, Kuba, Kubanska raketna kriza, Ladja, Leto, ..., Ljubljana, Margareta I. Danska, Matthew Perry (igralec), Milan Baroš, Minka Govekar, Miroslav Cerar st., Moskva, Nemčija, Nemci, New York, Nikita Hruščov, Obafemi Martins, Oborožene sile, Oswald Boelcke, Papež, Papež Janez XXIII., Pohod na Rim, Poletne olimpijske igre 1900, Policija, Predsednik, Premirje, Prestopno leto, Pristanišče, Prohibicija, Prototip, Prva svetovna vojna, Raziskovalec, Republika, Rusija, Slovenija, Slovenska krajina (Ogrska), Soča, Sovjetska zveza, Stanislav Kostka, Toulouse, Vojska, Vojskovanje, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1017, 1056, 1086, 1138, 1155, 1194, 1200, 1227, 1255, 1262, 1268, 1284, 1311, 1312, 1329, 1353, 1412, 1492, 1510, 1550, 1568, 1572, 1585, 1616, 1632, 1638, 1684, 1693, 1703, 1704, 1708, 1724, 1735, 1740, 1754, 1765, 1787, 1793, 1794, 1800, 1818, 1836, 1838, 1846, 1849, 1855, 1857, 1860, 1861, 1871, 1874, 1880, 1881, 1883, 1886, 1891, 1894, 1897, 1900, 1903, 1909, 1912, 1914, 1916, 1917, 1918, 1919, 1922, 1925, 1927, 1929, 1930, 1932, 1933, 1935, 1937, 1938, 1939, 1940, 1943, 1944, 1945, 1948, 1950, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1962, 1963, 1964, 1966, 1967, 1969, 1972, 1975, 1980, 1981, 1983, 1984, 1992, 1995, 2005, 2006, 2007, 2023. Razširi indeks (146 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: 28. oktober in Adolf Hitler · Poglej več »
Airbus
Airbusovo prvo letalo A300 Airbus je evropski proizvajalec reaktivnih potniških letal.
Novo!!: 28. oktober in Airbus · Poglej več »
Alan Smith
Alan Smith, angleški nogometaš in trener, * 28. oktober 1980, Rothwell, Leeds, West Yorkshire, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: 28. oktober in Alan Smith · Poglej več »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 28. oktober in Albanija · Poglej več »
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Novo!!: 28. oktober in Ana Ruska · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: 28. oktober in Angleščina · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: 28. oktober in Argentina · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: 28. oktober in Češkoslovaška · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: 28. oktober in Benito Mussolini · Poglej več »
Bernie Ecclestone
Bernard Charles »Bernie« Ecclestone, britanski dirkač Formule 1 in športni funkcionar, * 28. oktober 1930, Ipswich, Suffolk, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: 28. oktober in Bernie Ecclestone · Poglej več »
Bill Gates
William Henry Gates III., splošno znan kot Bill Gates, ameriški programer in poslovnež, * 28. oktober 1955, Seattle, Washington, ZDA.
Novo!!: 28. oktober in Bill Gates · Poglej več »
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Novo!!: 28. oktober in Boleslav III. Poljski · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 28. oktober in Bolgarija · Poglej več »
Cleveland Abbe
Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.
Novo!!: 28. oktober in Cleveland Abbe · Poglej več »
Cristina Fernández de Kirchner
Cristina Fernández de Kirchner (rojena kot Cristina Elisabet Fernández), argentinska političarka, predsednica Argentine, * 19. februar 1953, La Plata, Argentina.
Novo!!: 28. oktober in Cristina Fernández de Kirchner · Poglej več »
Cvetka Tóth
Cvetka Tóth (tudi Cvetka Hedžet Tóth), slovenska filozofinja, * 28. oktober 1948, Murska Sobota, † 14. december 2020, Ljubljana.
Novo!!: 28. oktober in Cvetka Tóth · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 28. oktober in Dan · Poglej več »
Dan neodvisnosti
Dan neodvisnosti je (običajno) praznični dan, ko država praznuje obletnico neodvisnosti od druge države.
Novo!!: 28. oktober in Dan neodvisnosti · Poglej več »
David Livingstone
David Livingstone, škotski zdravnik, misijonar in raziskovalec, * 19. marec 1813, Blantyre pri Glasgowu, † 1. maj 1873, Chitambo, jezero Bangweulu.
Novo!!: 28. oktober in David Livingstone · Poglej več »
Eliphalet Remington
Eliphalet Remington, ameriški izdelovalec orožja, izumitelj in podjetnik, * 28. oktober 1793, Suffield, Connecticut, ZDA, † 12. avgust 1861.
Novo!!: 28. oktober in Eliphalet Remington · Poglej več »
Eros Ramazzotti
Eros Luciano Walter Ramazzotti, italijanski glasbenik ̽ 28. oktober 1963, Rim Ramazzotti je kariero začel leta 1984, ko je na tekmovanju San Remo prvič nastopil sklado Terra promessa.
Novo!!: 28. oktober in Eros Ramazzotti · Poglej več »
Evelyn Waugh
Arthur Evelyn St.
Novo!!: 28. oktober in Evelyn Waugh · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: 28. oktober in Fašizem · Poglej več »
Ferdo Kozak
Ferdo Kozak, pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik, * 28. oktober 1894, Ljubljana, † 8. december 1957, Ljubljana.
Novo!!: 28. oktober in Ferdo Kozak · Poglej več »
Franc Anton von Steinberg
Franc Anton Steinberg (Franz Anton von Steinberg (Stemberg), Franciscus Antonius de Steinberg), zemljemerec, kartograf, politehnik, rudar in slikar, * 28. oktober 1684, Kalec pri Zagorju, † 7. februar 1765, Ljubljana.
Novo!!: 28. oktober in Franc Anton von Steinberg · Poglej več »
Franc Hül
Franc (Ferenc) Hüll, slovenski rimskokatoliški duhovnik, dekan Slovenske okrogline (danes Prekmurje in Porabje) na Ogrskem, zgodovinopisec.
Novo!!: 28. oktober in Franc Hül · Poglej več »
Franc Ksaver Meško
Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 28. oktober 1874, Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, † 11. januar 1964, Slovenj Gradec, Jugoslavija.
Novo!!: 28. oktober in Franc Ksaver Meško · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 28. oktober in Francija · Poglej več »
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Novo!!: 28. oktober in Francis Bacon · Poglej več »
Garrincha
»Garrincha« (s pravim imenom Manuel Francisco dos Santos), brazilski nogometaš, * 28. oktober 1933, Pau Grande (RJ), Brazilija, † 20. januar 1983, Rio de Janeiro, Brazilija.
Novo!!: 28. oktober in Garrincha · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: 28. oktober in Grčija · Poglej več »
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Novo!!: 28. oktober in Gregorijanski koledar · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: 28. oktober in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henry Morton Stanley
Sir Henry Morton Stanley rojen kot John Rowlands, valižanski novinar in raziskovalec, * 19. marec 1841, Denbigh, Wales, † 10. maj 1904, London.
Novo!!: 28. oktober in Henry Morton Stanley · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: 28. oktober in Italija · Poglej več »
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Novo!!: 28. oktober in Ivan Sergejevič Turgenjev · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: 28. oktober in John Locke · Poglej več »
John Smeaton
John Smeaton, angleški gradbeni inženir, * 8. junij 1724, † 28. oktober 1792.
Novo!!: 28. oktober in John Smeaton · Poglej več »
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Novo!!: 28. oktober in John Wallis · Poglej več »
Jonas Salk
Jonas Edward Salk, ameriški virolog in epidemiolog, * 28. oktober 1914, New York, Združene države Amerike, † 23. junij 1995, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 28. oktober in Jonas Salk · Poglej več »
Julia Roberts
Julia Fiona Roberts, ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka ter fotomodel, * 28. oktober 1967, Atlanta, Georgia, Združene države Amerike.
Novo!!: 28. oktober in Julia Roberts · Poglej več »
Karel Pollak
Karel Pollak, slovenski poslovnež in industrialec,* 28. oktober 1853, Kranj, Avstrijsko cesarstvo, † 9. julij 1937, Ljubljana, Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: 28. oktober in Karel Pollak · Poglej več »
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Novo!!: 28. oktober in Kazimir II. Poljski · Poglej več »
Kip svobode
Kip svobode (angleško Statue of Liberty; s polnim imenom Liberty Enlightening the World, francosko La Liberté éclairant le monde, slovensko Svoboda razsvetljuje svet) je ameriški spomenik, kolosalna neoklasicistična skulptura, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija.
Novo!!: 28. oktober in Kip svobode · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: 28. oktober in Krištof Kolumb · Poglej več »
Križarka
Križarke razreda Atlant Krížarka je hitra, oklepljena in dobro oborožena vojna ladja, ki lahko predstavlja jedro pomorske bojne skupine, a je tudi primerna za samostojno delovanje.
Novo!!: 28. oktober in Križarka · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 28. oktober in Kuba · Poglej več »
Kubanska raketna kriza
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza) je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
Novo!!: 28. oktober in Kubanska raketna kriza · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: 28. oktober in Ladja · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: 28. oktober in Leto · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: 28. oktober in Ljubljana · Poglej več »
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Novo!!: 28. oktober in Margareta I. Danska · Poglej več »
Matthew Perry (igralec)
Matthew Langford Perry, ameriško-kanadski filmski in televizijski igralec, * 19. avgust 1969, Williamstown, Massachusetts, Združene države Amerike, † 28. oktober 2023, Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: 28. oktober in Matthew Perry (igralec) · Poglej več »
Milan Baroš
Milan Baroš, češki nogometaš, * 28. oktober 1981, Valašské Meziříčí, Češkoslovaška.
Novo!!: 28. oktober in Milan Baroš · Poglej več »
Minka Govekar
Minka Govekar (r. Minka Vasič), slovenska prevajalka, aktivistka in publicistka, * 28. oktober 1874, Trebnje, † 10. april 1950, Ljubljana.
Novo!!: 28. oktober in Minka Govekar · Poglej več »
Miroslav Cerar st.
Miroslav Cerar (st.) (znan tudi kot Miro Cerar), slovenski telovadec, olimpionik in odvetnik, * 28. oktober 1939, Turjak, Slovenija.
Novo!!: 28. oktober in Miroslav Cerar st. · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: 28. oktober in Moskva · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: 28. oktober in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: 28. oktober in Nemci · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: 28. oktober in New York · Poglej več »
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: 28. oktober in Nikita Hruščov · Poglej več »
Obafemi Martins
Obafemi Akinwunmi Martins, nigerijski nogometaš, * 28. oktober 1984, Lagos, Nigerija.
Novo!!: 28. oktober in Obafemi Martins · Poglej več »
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Novo!!: 28. oktober in Oborožene sile · Poglej več »
Oswald Boelcke
Oswald Boelcke, nemški vojaški pilot, taktik in letalski as * 19. maj 1891, Giebichenstein † 28. oktober 1916, Bapaume, Francija.
Novo!!: 28. oktober in Oswald Boelcke · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: 28. oktober in Papež · Poglej več »
Papež Janez XXIII.
Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.
Novo!!: 28. oktober in Papež Janez XXIII. · Poglej več »
Pohod na Rim
Benito Mussolini s črnosrajčniki med pohodom na Rim, 28. oktobra 1922. Pohod na Rim je bila protestna manifestacija, ki jo je organizirala Narodna fašistična stranka (Partito Nazionale Fascista) pod vodstvom Benita Mussolinija dne 28.
Novo!!: 28. oktober in Pohod na Rim · Poglej več »
Poletne olimpijske igre 1900
Poletne olimpijske igre 1900 (uradno Igre II. olimpijade) so potekale leta 1900 v Parizu, Francija.
Novo!!: 28. oktober in Poletne olimpijske igre 1900 · Poglej več »
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Novo!!: 28. oktober in Policija · Poglej več »
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Novo!!: 28. oktober in Predsednik · Poglej več »
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Novo!!: 28. oktober in Premirje · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 28. oktober in Prestopno leto · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: 28. oktober in Pristanišče · Poglej več »
Prohibicija
Prohibícija je zakonska ureditev, ki prepoveduje trgovanje in javno uporabo alkoholnih pijač.
Novo!!: 28. oktober in Prohibicija · Poglej več »
Prototip
Prototíp (novolatinsko prototypon, grško προτότυπον: protótipos - vzor, izviren, prvoten.
Novo!!: 28. oktober in Prototip · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 28. oktober in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Novo!!: 28. oktober in Raziskovalec · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: 28. oktober in Republika · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: 28. oktober in Rusija · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: 28. oktober in Slovenija · Poglej več »
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Novo!!: 28. oktober in Slovenska krajina (Ogrska) · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: 28. oktober in Soča · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: 28. oktober in Sovjetska zveza · Poglej več »
Stanislav Kostka
Stanislav Kostka (poljsko Stanisław Kostka), poljski jezuit in svetnik, * 28. oktober 1550, grad Rostkowo, Poljska, † 15. avgust 1568, Rim.
Novo!!: 28. oktober in Stanislav Kostka · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: 28. oktober in Toulouse · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: 28. oktober in Vojska · Poglej več »
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Novo!!: 28. oktober in Vojskovanje · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: 28. oktober in Združene države Amerike · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: 28. oktober in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
1017
1017 (MXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1017 · Poglej več »
1056
1056 (MLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1056 · Poglej več »
1086
1086 (MLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1086 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1138 · Poglej več »
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1155 · Poglej več »
1194
1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1194 · Poglej več »
1200
1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1200 · Poglej več »
1227
1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1227 · Poglej več »
1255
1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1255 · Poglej več »
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1262 · Poglej več »
1268
1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1268 · Poglej več »
1284
1284 (MCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1284 · Poglej več »
1311
1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1311 · Poglej več »
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1312 · Poglej več »
1329
1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1329 · Poglej več »
1353
1353 (MCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1353 · Poglej več »
1412
1412 (MCDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1412 · Poglej več »
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1492 · Poglej več »
1510
1510 (MDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1510 · Poglej več »
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1550 · Poglej več »
1568
1568 (MDLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1568 · Poglej več »
1572
1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1572 · Poglej več »
1585
1585 (MDLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1585 · Poglej več »
1616
1616 (MDCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1616 · Poglej več »
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1632 · Poglej več »
1638
1638 (MDCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1638 · Poglej več »
1684
1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1684 · Poglej več »
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1693 · Poglej več »
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1703 · Poglej več »
1704
1704 (MDCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1704 · Poglej več »
1708
1708 (MDCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1708 · Poglej več »
1724
1724 (MDCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1724 · Poglej več »
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1735 · Poglej več »
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1740 · Poglej več »
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1754 · Poglej več »
1765
1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1765 · Poglej več »
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1787 · Poglej več »
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1793 · Poglej več »
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1794 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1800 · Poglej več »
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1818 · Poglej več »
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1836 · Poglej več »
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1838 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1846 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1849 · Poglej več »
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1855 · Poglej več »
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1857 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1860 · Poglej več »
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1861 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1871 · Poglej več »
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1874 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1880 · Poglej več »
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1881 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1883 · Poglej več »
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1886 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1891 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1894 · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1897 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1900 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1903 · Poglej več »
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1909 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1912 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1914 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1916 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1917 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1918 · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1919 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1922 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1925 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1927 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1929 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1930 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1932 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1933 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1935 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1937 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1938 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1939 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1940 · Poglej več »
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 28. oktober in 1943 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1945 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1948 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1950 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1955 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1956 · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1957 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1958 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1959 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 28. oktober in 1962 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1963 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1964 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1966 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1967 · Poglej več »
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1969 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1972 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1975 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 28. oktober in 1980 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 28. oktober in 1981 · Poglej več »
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 1983 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1984 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 28. oktober in 1992 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 1995 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 28. oktober in 2005 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 2006 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: 28. oktober in 2007 · Poglej več »
2023
2023 (MMXXIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 28. oktober in 2023 · Poglej več »
