Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Adaptivna optika, Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Francozi, Giga, Gravitacijska konstanta, Infrardeče valovanje, Izsev, Izsrednost, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Mars, Maurice Loewy, Meteorit, Meter, Mineral, Minuta, Observatorij Pariz, Ogljikov hondrit, Poimenovanje astronomskih teles, Polobla, Premog, Science, Sekunda, Seznam kraterjev na asteroidu Matilda, Silikat, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Stefanova konstanta, Težnost, Tir, Udarni krater, Ura, 121 Hermiona, 1995, 243 Ida, 433 Eros, ..., 45 Evgenija, 87 Silvija, 90 Antiopa, 951 Gaspra. Razširi indeks (4 več) »
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč. Od naklona valovnega čela je odvisen nastanek slike na detektorjih. Kot izhod nastane signal, ki ga s pomočjo hitrega računalnika uporabimo za krmiljenje oblike površine ogledala v astronomskem teleskopu. Negativ slike zvezde posnet s teleskopom. Levi del kaže posnetek v počasnem gibanju, če ni vključena adaptivna optika. Desni del kaže posnetek iste zvezde (tudi film v počasnem gibanju) z vključeno adaptivno optiko. Slika zvezde je mnogo boljša, ker je manj utipanja. Slika zvezde se še vedno rahlo spreminja, vendar je to spreminjanje mnogo manj opazno. Adaptivna optika ali prilagodljiva optika je tehnologija, ki v realnem času omogoča popravke valovnega čela elektromagnetnega valovanja s pomočjo ogledala, ki ima spremenljivo površino, ali z uporabo snovi s spremenljivim lomnim količnikom.
Novo!!: 253 Matilda in Adaptivna optika · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 253 Matilda in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Novo!!: 253 Matilda in Asteroid tipa C · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 253 Matilda in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: 253 Matilda in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 253 Matilda in Astronomska enota · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 253 Matilda in Dan · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 253 Matilda in Ekliptika · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: 253 Matilda in Francozi · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 253 Matilda in Giga · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: 253 Matilda in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: 253 Matilda in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: 253 Matilda in Izsev · Poglej več »
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Novo!!: 253 Matilda in Izsrednost · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 253 Matilda in Izsrednost tira · Poglej več »
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: 253 Matilda in Johann Palisa · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 253 Matilda in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 253 Matilda in Julijansko leto · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: 253 Matilda in Jupiter · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 253 Matilda in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: 253 Matilda in Kilogram · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: 253 Matilda in Kilometer · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 253 Matilda in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 253 Matilda in Kubični centimeter · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: 253 Matilda in Mars · Poglej več »
Maurice Loewy
Maurice Loewy, francoski astronom, * 15. april 1833, Mariánské Lázně, Češka, † 15. oktober 1907, Pariz, Francija.
Novo!!: 253 Matilda in Maurice Loewy · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: 253 Matilda in Meteorit · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 253 Matilda in Meter · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: 253 Matilda in Mineral · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: 253 Matilda in Minuta · Poglej več »
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Novo!!: 253 Matilda in Observatorij Pariz · Poglej več »
Ogljikov hondrit
Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.
Novo!!: 253 Matilda in Ogljikov hondrit · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 253 Matilda in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Novo!!: 253 Matilda in Polobla · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: 253 Matilda in Premog · Poglej več »
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Novo!!: 253 Matilda in Science · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 253 Matilda in Sekunda · Poglej več »
Seznam kraterjev na asteroidu Matilda
Zemljevid asteroida z označenimi večjimi površinskimi oblikami Seznam udarnih kraterjev na asteroidu 253 Matilda.
Novo!!: 253 Matilda in Seznam kraterjev na asteroidu Matilda · Poglej več »
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Novo!!: 253 Matilda in Silikat · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: 253 Matilda in Sonce · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: 253 Matilda in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Novo!!: 253 Matilda in Stefanova konstanta · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: 253 Matilda in Težnost · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 253 Matilda in Tir · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: 253 Matilda in Udarni krater · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 253 Matilda in Ura · Poglej več »
121 Hermiona
121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 253 Matilda in 121 Hermiona · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 253 Matilda in 1995 · Poglej več »
243 Ida
243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 253 Matilda in 243 Ida · Poglej več »
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Novo!!: 253 Matilda in 433 Eros · Poglej več »
45 Evgenija
45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 253 Matilda in 45 Evgenija · Poglej več »
87 Silvija
87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 253 Matilda in 87 Silvija · Poglej več »
90 Antiopa
90 Antiopa (mednarodno ime 90 Antiope, starogrško: Antiópe) je asteroid, ki ga je 1. oktobra 1866 odkril nemški astronom Karl Theodor Robert Luther (1822 – 1900).
Novo!!: 253 Matilda in 90 Antiopa · Poglej več »
951 Gaspra
951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.
Novo!!: 253 Matilda in 951 Gaspra · Poglej več »
