Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Absolutna vrednost, Apéryjeva konstanta, Aritmetična sredina, Émile Borel, Baselski problem, Bernoullijevo število, Cauchyjev produkt, Celo število, Dirichletova funkcija eta, Divergentna vrsta, Ernesto Cesàro, Eugène Charles Catalan, Eulerjeva vsota, Fizika, Funkcija (matematika), Funkcijska enačba, Geometrična vrsta, Grandijeva vrsta, Izrek o povprečni vrednosti, John Carlos Baez, Kvadratno število, Kvantni harmonični oscilator, Leonhard Euler, Limita, Limita zaporedja, Matematični dokaz, Naravno število, Nerešeni matematični problemi, Niels Henrik Abel, Odvod, Otto Ludwig Hölder, Paradoks, Protiprimer, Riemannova funkcija zeta, Seštevanje, Soda in liha števila, Taylorjeva vrsta, Trikotniško število, Vrsta (matematika), Vsota, Zmnožek, 0, 1 + 2 + 3 + 4 + ···.
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Absolutna vrednost · Poglej več »
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Apéryjeva konstanta · Poglej več »
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Aritmetična sredina · Poglej več »
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Émile Borel · Poglej več »
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Baselski problem · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Bernoullijevo število · Poglej več »
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Cauchyjev produkt · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Celo število · Poglej več »
Dirichletova funkcija eta
language.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Dirichletova funkcija eta · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Divergentna vrsta · Poglej več »
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Ernesto Cesàro · Poglej več »
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Eugène Charles Catalan · Poglej več »
Eulerjeva vsota
Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Eulerjeva vsota · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Fizika · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcija (matematika) · Poglej več »
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Funkcijska enačba · Poglej več »
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Geometrična vrsta · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Grandijeva vrsta · Poglej več »
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''. Izrèk o povpréčni vrédnosti (tudi Lagrangeev izrèk ali izrèk o kônčnem prirástku fúnkcije) je v matematični analizi izrek, ki pravi, da v danem odseku gladke krivulje obstaja točka, v kateri je odvod (nagib) krivulje enak »povprečnemu« odvodu intervala.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Izrek o povprečni vrednosti · Poglej več »
John Carlos Baez
John Carlos Baez, ameriški fizik in kozmolog, * 12. junij 1961, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in John Carlos Baez · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Kvadratno število · Poglej več »
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Leonhard Euler · Poglej več »
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita · Poglej več »
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Limita zaporedja · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Matematični dokaz · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Naravno število · Poglej več »
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Nerešeni matematični problemi · Poglej več »
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Niels Henrik Abel · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Odvod · Poglej več »
Otto Ludwig Hölder
Otto Ludwig Hölder, nemški matematik, * 22. december 1859, Stuttgart, Nemčija, † 29. avgust 1937, Leipzig, Nemčija.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Otto Ludwig Hölder · Poglej več »
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Paradoks · Poglej več »
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Protiprimer · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Seštevanje · Poglej več »
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Soda in liha števila · Poglej več »
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a. Če ta vrsta konvergira za vsak x v intervalu (a-r, a+r) in je vsota enaka f(x), se funkcija f(x) imenuje analitična.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Taylorjeva vrsta · Poglej več »
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Trikotniško število · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Vsota · Poglej več »
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in Zmnožek · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in 0 · Poglej več »
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Novo!!: 1 − 2 + 3 − 4 + ··· in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · Poglej več »
Preusmerja sem:
1 - 2 + 3 - 4 + ..., 1 − 2 + 3 − 4 + · · ·, 1 − 2 + 3 − 4 + ⋯.
