Hitreje kot brskalnik!
29 odnosi: Analitično nadaljevanje, Divergentna vrsta, Geometrična vrsta, Grandijeva vrsta, Kompleksno število, Limita zaporedja, Matematika, Monotonost, Naravno število, Racionalno število, Realno število, Riemannova funkcija zeta, Točka, Vrsta (matematika), Vsota, Zaporedje, 1 (število), 1 + 2 + 3 + 4 + ···, 10 (število), 11 (število), 12 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 6 (število), 7 (število), 8 (število), 9 (število).
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Analitično nadaljevanje · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Divergentna vrsta · Poglej več »
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Geometrična vrsta · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Grandijeva vrsta · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Kompleksno število · Poglej več »
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Limita zaporedja · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Matematika · Poglej več »
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Monotonost · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Naravno število · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Racionalno število · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Realno število · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Točka · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Vsota · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in Zaporedje · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 1 (število) · Poglej več »
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · Poglej več »
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 10 (število) · Poglej več »
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 11 (število) · Poglej več »
12 (število)
12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 12 (število) · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 2 (število) · Poglej več »
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 3 (število) · Poglej več »
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 4 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 5 (število) · Poglej več »
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 6 (število) · Poglej več »
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 7 (število) · Poglej več »
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 8 (število) · Poglej več »
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Novo!!: 1 + 1 + 1 + 1 + ··· in 9 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
1 + 1 + 1 + 1 + ..., 1 + 1 + 1 + 1 + · · ·, 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯.
